Afričani so talci raznih dobrotnikov ne le skorumpiranih oblasti in Mednarodnega denarnega sklada, ampak tudi držav. Gadafi, ki že desetletja podpira terorizem, je kupil od njih glasove, da zdaj Libija vodi v imenu Afrike komisijo OZN za človekove pravice. Te dni ZDA in Francija snubita Angolo, Kamerun in Gvinejo, ki so trenutno v varnostnem svetu. Kaj naj podprejo, vojno ali mir, da bodo kaj iztržile od snubcev in da ponižanje ne bo preveliko? Takšno ravnanje z afriškimi državami kaže, kako malo pomenijo bogatim, ki jih poznajo le, ko jih potrebujejo. Potem pa jih spet odrinejo do prihodnje (zlo)rabe! Članice Evropske unije namenijo obvezno kak odstotek za nerazvite. Nekatere, na primer Francija in Irska, dajejo kar nekaj tega denarja svojim misijonarjem za njihove dejavnosti. Na to je nadškof dr. Rode spomnil predsednika vlade mag. Ropa, ko sta se pred kratkim srečala. Tu ne gre za nikakršno pomoč Cerkvi, marveč za to, da dobijo pomoč res najbolj potrebni, saj se sicer ogromne vsote izgubijo v labirintih korupcije in birokracije domačih oblasti in dobrodelnih ustanov. Za številne Slovence, ki z redno pomočjo sodelujejo z misijonarji pri uresničevanju njihovih humanih načrtov, Afrika že doslej ni bila na stranskem tiru. Ko bi to človekoljubno delo podprla še naša država, ko bo morala odvajati svoj odstotek za nerazvite, bi pokazala, da ob vseh vélikih problemih sedanjega trenutka, ki so sicer potrebni vse pozornosti, vendarle ne prezira trajno pozabljenih in zavrženih.