Tej preproščini ustrezno je karikirana tudi svetovna politična slika kot vir napetosti, ki jo po gordijsko razrešuje Bond. Že datum spočetja literarnega lika (1953) oziroma njegove filmske inačice (1962) namigne, da je bil Bond rojen kot superorožje kapitalizma v takrat aktualni hladni vojni. Kraj spočetja (Združeno kraljestvo) agentu poleg ohranjanja geopolitičnega ravnovesja pripiše še nalogo varuha poudarjeno konservativnega reda; temu ustrezno je vedno urejeni Bond javni uslužbenec, slepo predan državi oziroma sistemu, ki ga plačuje. Kadar na samem začetku serije, globoko v času hladne vojne, Sovjeti niso bili izrecni negativci, jih je simbolizirala in namesto njih to opravljala skrivnostna teroristična organizacija Spectre z raznovrstnimi zlobnimi nakanami, kot je onesposobitev vseh ameriških atomskih izstrelkov – nasploh je strah pred bombo, nuklearna paranoja, gonilna sila številnih Bondov prvega in drugega desetletja. Skladno s tem je seriji leta 1989, ko po padcu berlinskega zidu in kasnejšem kolapsu Sovjetske zveze izkoriščanje negotovih razmerij moči med Zahodom in Vzhodom ni bilo več mogoče (ali vsaj minimalno kredibilno), skoraj vzelo sapo in sledil je kar šestleten premor, alarmanten poseg v siceršnjo kontinuiteto nanizanke, kjer so si filmi od leta 1962 po tekočem traku sledili z eno-, dve-, največ triletnim presledkom.