Kaj pa vem! Mogoče pa ves ta žolč zlivam iz gole zavisti, ker nimam ljubljenčka. Pri meni na balkonu občasno valijo le golobi in kosi. Pa še ščurke smo imeli v bloku, a le za kratek čas, saj smo jim napovedali kemično vojno. Mrčes res ne sodi med tipične ljubljence, vendar se vseeno z nostalgijo spominjam vznemirljivega obdobja, ko smo se sosedje vročično obiskovali in izmenjavali podatke o strupih ter številčnosti in geopolitičnih premikih sovražnika. Eni smo se slepili, da so jih v našo elitno četrt pripeljali prišleki iz manj elitne soseske, drugi smo do zadnjega zanikali njihov obstoj, tretji smo z naštevanjem števila pobitih ščurkov pretiravali, da bi le bili rekorderji. Toda za hip smo bili nepopisno enotni, solidarni, sočutni in družabni. Morda pa je le res, da živali v človeku prebudijo najboljše!