pred blagajnami, s pregledovanjem spiskov zadolžitev, s spanjem pred računalniškimi konzolami med svojo nočno izmeno. Vhodna vrata so se pravzaprav spremenila v premikanje prevoznih sredstev in vektorjev, kjer presledki ne ustvarjajo prostora, pač pa odštevanje pred vzletom, v katerem delo pomeni središče časa, nekontrolirane odsotnosti in nezaposlenost pa obrobje, predmestje časa oziroma pomanjkanje dejavnosti, ki posameznika izžene v življenje zasebnosti in prikrajšanosti. Če bo kljub željam postmodernih arhitektov mesto še naprej ostajalo brez vhodnih vrat, je to zato, ker je urbano obzidje že nekaj časa in na vedno več krajih preluknjano z nešteto odprtinami in preboji. Čeprav so odprtine manj opazne kot včasih, pa je njihov vpliv vseeno enako močan, obvezujoč in povzroča segregacijo. Iluzija industrijske revolucije tudi v prometu nas je zapeljala v krivo vero o neomejenosti napredka. Industrijsko upravljanje s časom je neopazno kompenziralo izgubo ruralnih področij. V devetnajstem stoletju je privlačnost med mestom in podeželjem iz agrarnega prostora izčrpala vso njegovo kulturno in družbeno substanco. Konec 20. stoletja pa urbani prostor izgublja svojo geopolitično realnost v zameno za ekskluzivne ugodnosti sistemov za hitro deportacijo, katerih tehnološka moč neprestano razbija urejenost vseh družbenih struktur. Ti sistemi vključujejo deportacijo ljudi zaradi prerazporejanja načinov proizvodnje ter prenos pozornosti in neposrednih človeških in urbanih vis-a-vis srečanj na nivo odnosa človek – stroj. Vrsta nedavnih dogodkov pa pravzaprav kaže, da je vse to del novega, posturbanega nadnacionalnega načina koncentracije. Kljub naraščajoči ceni energije se ameriški srednji razred umika iz mest na vzhodni obali. Mesta izgubljajo vlogo regionalnih središč, kar je posledica preoblikovanja notranjih mestnih središč v geta in slume. Od Washingtona do Chicaga, od Bostona do Saint Louisa se velika mestna središča krčijo. Na robu bankrota se je prebivalstvo New Yorka v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 10 %. Detroit je v tem času izgubil 20 % prebivalstva, Cleveland 23 in Saint Louis 27 %. Celotne soseske so že postale mesta duhov. Napovedovalci velike postindustrijske dezurbanizacije obljubljajo eksodus, ki bo prizadel vse razvite države. Deregulacija upravljanja