zgolj usoda vojne proti terorizmu, ampak prihodnost Nata in bodoče varnostne arhitekture v evroazijskem prostoru. Natov neuspeh v Afganistanu bi namreč lahko do temeljev zamajal sedanjo evropsko varnostno arhitekturo, katere pomemben del je tudi Slovenija in zaradi česar moramo tudi sprejeti svoj delež bremena operacije v Afganistanu. Zato lahko v naslednjem letu pričakujemo zaostritev spopadov in stopnjevanje nasilja v tem delu sveta. Sam uspeh ali neuspeh tega spopada pa bo odločal tudi o usodi oziroma stabilnosti ali nestabilnosti naslednje ključne globalne geopolitične prelomnice – Srednje Azije. Še posebej pod pritiskom se bo znašel njen t. i. sovjetski del, ki se bo zaradi padajočih cen energentov soočil z resnimi gospodarskimi in s tem povezanimi socialnimi ter političnimi vprašanji, ki so že sedaj zelo zaostrena. Če k temu dodamo še neuspeh Zahoda v Afganistanu, bo celotna regija zdrsnila v kaos s popolnoma nepredvidljivimi posledicami. Kljub zaostreni gospodarski situaciji bo moral Zahod posvečati veliko pozornost dogajanjem na tem območju in biti pripravljen tudi vojaško posredovati, saj bi se sicer pot odprla za druge velike sile, predvsem pa za Rusijo in Kitajsko. Kljub aktualnim antagonizmom bo Zahod tu moral iskati kompromis in težiti k sodelovanju z Rusijo, ki si podobno kot EU in ZDA ne želi destabilizacije, te zanjo strateško pomembne regije, v kateri bi veliko lažje sprejela zahodno prisotnost kot pa krepitev vpliva in moči Kitajske. Rusija ocenjuje, da bo zmagovalec sedanje krize Kitajska, ki bo tako še okrepila svojo vlogo v svetu in še posebej v Srednji Aziji, ki bi tako zašla izven ruskega interesnega območja, kar bi imelo za Rusijo resne politične in gospodarske posledice. Strah Rusije izvira iz dejstva, da so rusko – kitajski odnosi vse bolj v mrtvem teku. Vrstijo se sporazum za sporazumom, vendar se zadeve ob njihovi konkretizaciji popolnoma ustavijo. In prav interes, da se ohrani stabilnost te regije, je v ozadju ruskega dopuščanja, da Nato, kljub zaostrenim odnosom z njim, še naprej oskrbuje svoje sile v Afganistanu preko ruskega ozemlja. In to bo najverjetneje model rusko – zahodnega sodelovanja in nesodelovanja, ki se bo v prihajajočem letu krepil in razvijal. Na območjih in področjih skupnih interesov bomo priče sodelovanju, hkrati pa bomo imeli območja in področja, na katerih bosta Zahod in Rusija ostra tekmeca. Najostrejša tekma bo potekala v Ukrajini in Gruziji. Še posebej pri slednji lahko po poletni vojni, zaradi vojaškega poraza in dokončne izgube Abhazije in Južne Osetije, pričakujemo nadaljnje zaostrovanje notranjepolitičnih delitev.