v Gazi in varnostna vprašanja ločiti od humanitarnih. Predvsem pa mora Izrael sprejeti prihod močnih, robustnih in kredibilnih mednarodnih struktur, ki bi lahko privedle palestinska območja do stopnje kolikor toliko delujoče palestinske države. To pa je v delu izraelske politike in javnosti še vedno tabu tema. Trajna rešitev spora bo možna šele, ko se bodo zunanji dejavniki, ki delujejo na razmere v regiji predvsem destruktivno, umaknili ali pa se poenotili o načinu reševanja spora. Sedanje stanje, ko se v regiji, ki je definicija geopolitične prelomnice, lomijo interesi vseh globalnih sil in še vrste regionalnih akterjev, popolnoma onemogoča vsakršen mirovni sporazum. Ključne v tej zgodbi so seveda ZDA, ki imajo odločilno vlogo pri reševanju spora, vendar pa njihovega vpliva in položaja v regiji ne smemo precenjevati. Enako pomembni, če ne celo pomembnejši so interesi bližnjih držav, kot so Egipt, Savdska Arabija, Iran in Sirija. V tej igri sta predvsem Iran in Sirija zelo uspešno instrumentalizirala radikalna gibanja v regiji, predvsem pa Hezbolah in Hamas, v okvir svojih strateških zunanjepolitičnih ciljev v regiji. Ne samo, da sta na ta način pridobili velik vpliv na dogajanje v regiji in da je Iran tako lahko oplemenitil svojo strategijo posrednega delovanja zoper Izrael, ampak so s tem v neugoden položaj postavili vse t. i. zmerne arabske režime in jih odaljili od ZDA. Čeprav ti režimi nasprotujejo tovrstnim gibanjem, pa jih na drugi strani njihovo delovanje in popularnost med arabskimi masami, sili k oddaljevanju od politike ZDA, kar posledično slabi vpliv ZDA v regiji. Tisto, kar Bližnji vzhod potrebuje, ni lomljenje interesov globalnih in regionalnih sil, ampak enoten nastop mednarodne skupnosti na čelu z globalnimi silami, ki bodo oblikovale okvir mirovnega procesa in tako privedle sprte strani k mirovnemu sporazumu. Bližnji vzhod potrebuje mega Dayton, katerega uresničevanje na samem terenu bo prevzela mednarodna skupnost z največjo stabilizacijsko operacijo v zgodovini. Zakaj enotno stališče globalnih sil bo onemogočilo regionalnim akterjem, da bi lahko ta proces resno ovirali, kaj šele zaustavili. Vsekakor pa morata biti rezultat tega procesa državi Izrael in Palestina v mirni koeksistenci. Vsi drugi načrti pa so žal bolj ali manj nadaljevanje sedanje agonije. Dr. Klemen Grošelj