V publikaciji nemške centralne banke »More Growth for Germany« (2002) je zajeta celovita problematika sedanjega nemškega zastoja v rasti. Problem namreč ni samo v cikličnem dnu, ampak je dolgoročen. Zaradi svetovnega zastoja v rasti, pri katerem »vodijo« ZDA, zloma trga kapitala, močnega evra in visoke stopnje geopolitične negotovosti po 11. septembru 2001 so številna gospodarstva – tudi nemško – zašla v ciklično upadanje. Ko pa se je rast v ZDA leta 2004 nekoliko obnovila in se je odpravil »overshooting« v tečaju evra, je tudi Nemčija začela kazati, da se pobira s cikličnega dna. Takšno gibanje razkriva njeno močno odvisnost od stanja v svetovnem gospodarstvu ter nesposobnost spodbujati domače povpraševanje in gospodarske dejavnosti. Problemu potencialne in dolgoročne trendne rasti naj bi zato v Nemčiji pri oblikovanju in izvajanju reform posvetili največ pozornosti. Zdajšnje napovedi potencialne gospodarske rasti so namreč med 1 in 2 %, kar je v medčasovni in mednarodni primerjavi zelo nizko. Razlogi za to so navedeni v nadaljevanju. Neučinkovita uporaba dela. Empirična študija nemške centralne banke je pokazala, da je pri onemogočanju hitrejše dolgoročne rasti poglavitna omejitev neučinkovita uporaba proizvodnega dejavnika “delo”. Njegov nizki prispevek k rasti naj bi najbolj upočasnjeval gospodarski razvoj v zadnjih treh desetletjih (Bernheim in Neuhaus, 2002). Študija Mednarodnega denarnega sklada – IMF (2003) je pokazala celo, da slabo uporabljeno delo nosi več kakor polovico krivde za nizko rast v 90. letih. Ključni problem naj ne bi bil v delovni produktivnosti, ki je izražena v produktu na delovno uro in je pravzaprav zelo visoka, temveč v nizkem delovnem vložku. To naj bi bila posledica