Če bi sodili po izjavah tistih, ki v Evropi skrbijo za njeno gospodarsko politiko, bi lahko zatrdili, da ti ljudje živijo v nekakšnem vzporednem vesolju, ki ga naseljujejo večni optimisti. Pretekli teden so evropski finančni ministri vztrajno poudarjali, da je ob zmanjšani geopolitični negotovosti in nižjih cenah nafte tudi gospodarska ozdravitev v drugi polovici letošnjega leta vse bolj verjetna. Zdi pa se, da so pozabili, da dajejo takšne in podobne napovedi že vse od začetka leta 2001. In jih nato popravljajo navzdol. Evropska centralna banka (ECB) tudi ni nič boljša. V svojem mesečnem poročilu, objavljenim pretekli četrtek, se je evropski denarni oblasti zapisalo, da se bo gospodarska rast v evro območju okrepila pozneje v letu 2003 in se nato nadaljevala še v prihodnjem letu. Če pogledamo nekoliko nazaj, je v svojem poročilu pred natančno letom dni ECB napisala, da bo rast dosegla solidne vrednosti do in v začetku leta 2003. Ena od skupnih in trajnih lastnosti teh poročil so njihov optimizem, druga pa njihova netočnost.