ni lastniški delež, ruski Lukoil pa 49 odstotnega. Sedež podjetja bo v Sloveniji. Iz prikazanega izhaja, da se v ozadju brez velikega hrupa dogajajo do včeraj nepojmljivi politični in gospodarski premiki, pri katerih skuša biti Slovenija, izkoriščajoč svojo geopolitično lego, aktivno soudeležena v skladu s svojimi nacionalnimi interesi. Ob tem moramo poudariti še neko drugo daljnosežno potezo Slovenije, in sicer na področju mednarodnega železniškega prometa. V mislih imamo prav tako svež podpis pisma o nameri glede prednostne obravnave, razvoja in večje uporabe železniške povezave na relaciji Praga – Linz – Maribor – Ljubljana – Koper. Uresničitev te povezave je oz. bo izrednega pomena za krepitev prometa prek koprskega pristanišča. Del mednarodnega pomorskega prometa, ki sedaj poteka preko pristanišč severozahodne Evrope, bi lahko namreč preusmerili na slovensko ozemlje. Omenjeno pismo o nameri so 30. avgusta podpisali državni sekretarji slovenskega, avstrijskega in češkega ministrstva za promet, kar pomeni, da ima zadevni načrt o krepitvi železniške povezave Praga – Koper podporo dveh glavnih zalednih držav. Ker se proga uokvirja v 5. in 10. evropski koridor, odpira tudi vrata do evropskih sredstev za njeno uresničitev. Avstrija računa, da bi večja raba koprskega pristanišča omogočila tudi znižanje prevoznih stroškov. Češka pa je bila z nekdanjo bohinjsko progo že povezana s tržaškim pristaniščem, zato je zainteresirana za obnovitev povezave z Jadranom, v našem primeru s Koprom. Prvi dvotirni odsek proge Češke Budjejovice – Linz naj bi začeli graditi že letos in ga dokončali leta 2015. Kaj k vsem temu pravi Trst? Alojz Tul