ečina meni, da je bila nekoč meja med Italijo in Jugoslavijo najbolj odprta meja v Evropi, sicer med državama, ki sta pripadali dvema ideološko nasprotnima svetovoma. Nedvomno gre tako oznako pripisati številnim mejnim prehodom, ki so prebili tedanjo železno zaveso na celotnem obmejnem pasu. Ali so to bile zgolj majhne luknje, skozi katere se je veliko število prebivalcev obeh strani meje vsak dan peljalo z Vzhoda proti Zahodu in obratno? “Sploh niso bile majhne špranje, temveč prava okna v železni zavesi”, nam je povedal Tone Poljšak, osebnost slovenske in nekdanje jugoslovanske diplomacije. Poljšak je namreč leta 1982 vodil jugoslovansko oz. slovensko delegacijo, ki je z italijansko stranjo speljala zadnjo etapo t.i. Videmskih sporazumov. “Videmski sporazumi so preprečili gospodarsko in demografsko opustošenje obmejnega prostora, ki je zaradi svoje geopolitične lege že itak zapostavljen. Pozabiti pa ne gre, da so bili to edini mednarodni sporazumi v SFRJ, napisani v slovenskem jeziku”, je dejal diplomat ob koncu slavnostnega zasedanja italijansko - slovenske komisije za izvajanje Videmskega sporazuma, ki se je še zadnjič sestala v sredo, 28. novembra, v Pretorski palači v Kopru. Z vstopom Slovenije v schengensko območje dvajsetega decembra bo slovensko - italijanska meja postala notranja meja Evropske unije: Videmski sporazum, ki so ga prvič podpisali leta 1955, in mešana komisija za izvajanje njegovih določil, ki je imela nalogo blažiti posledice meje za prebival-