Vlada poleg tega od Gorenjevega vodstva želi tudi dva odgovora. Najprej, ali je bilo zavarovanje proti požaru ustrezno, in še, zakaj Gorenje poleg zavarovanja materialne škode ni imelo sklenjenega tudi zavarovanja za izgubo dohodka. Čeprav se za zdaj pri nas za zavarovanje izpada dohodka odločajo predvsem podjetja, ki imajo tudi tuje lastništvo - celo pogosteje, je slišati iz zavarovalnic, kot za samo materialno škodo -, Gorenjevega vodstva to ne opravičuje. Konec koncev je ob požaru samo vodstvo priznavalo, kako ključnega pomena za celotno podjetje je galvanski obrat, in ker je vodstvo odgovorno za to, da ustrezno oceni tveganja, bi verjetno moralo o tem tudi prej razmisliti. Je pa res, da prakse s takšnimi zavarovanji - medtem ko so v Evropi takšna zavarovanja običajna - v Sloveniji skorajda ni, zaradi nezanimanja podjetij za ta zavarovanja pa so tudi premije za zdaj precej visoke. Vladna pomoč Gorenju ima v tem pogledu lahko precej negativno konotacijo za sklepanje takšnih zavarovanj nasploh, vladno pogojevanje in nejasna stališča, kako naj se odzove v primerih takšnih nesreč, pa obenem delujejo temu nasprotno.