Fotoreporter Edi Šelhaus jih je med drugo svetovno vojno nekaj fotografiral, ko so se vkrcevali na letala. Potem je med intenzivnim novinarskim delom pozabil nanje. Iz Trsta, kjer je najprej s filmsko kamero za Filmski obzornik dokumentiral mučna pogajanja o priključitvi Primorske, potem pa čakal, da mine informbirojevska histerija, je v slovensko časopisno fotografijo prinesel nekaj živahnosti v času, ko so fotografi slikali »sedečo Jugoslavijo«. Pri tem delu je po naključju naletel na dva letalca, ki sta izskočila nad Slovenijo in sta se želela srečati z ljudmi, ki so jima takrat pomagali. Več kot dvajset let je potem zbiral podatke o rešenih letalcih in pripravljal srečanja med njimi in njihovimi rešitelji. O tem je napisal nekaj lepih knjig in še danes je njegova kaotična dokumentacija polna fotografij, seznamov, pisem, dokumentov in zahval.