Krivic se je kritično odzval tudi na pozive višjega sodnika Aleša Zalarja, da je treba ohraniti in po možnosti še okrepiti dominantno vlogo samih sodnikov pri volitvah sodnikov v trajni mandat, predsedniku države oziroma pravosodnemu ministru pa dati le pravico formalne potrditve. Po njegovem mnenju bi sodniki, če bi res v ustavi odrezali ves vpliv parlamenta na njihovo izvolitev, ostali brez demokratične legitimacije, a sodijo v imenu ljudstva! Ne sicer v vlogi državnega sekretarja, ampak osebno, se mu je pridružil tudi državni sekretar Bojan Bugarič, češ da to, da bi sodniki izključno sami odločali o sebi, ne bi bilo le pretirano cehovstvo, ampak pravi družbeni incest. Oba, Krivic in Bugarič, sta kot dober primer navajala italijanski ali nemški zgled, kjer sodnike izbirajo pravosodni sveti, v katerih poleg predstavnikov sodnikov sedijo tudi predstavniki parlamenta in vlade. Razpravo o prevelikem vplivu politike na strokovne zadeve je sprožil Franci Grad, ki je menil, da bi bilo pred spremembami ustave pametno preučiti učinke številnih volilnih funkcij, ki jih ima državni zbor. Te po Gradovem mnenju predvsem spodbujajo velike apetite po politično strankarski razdelitvi volilnega plena, čeprav gre v večini primerov za visoko strokovne funkcionarje. Sodobna vloga parlamenta, pravi profesor Grad, ni v tem, niti več toliko v zakonodajni funkciji, ampak v tem, da vladi stalno diha za ovratnik.