Kralj moških oblačil, frak. Zakaj je najbolj imeniten, spoštovan in obenem zasmehovan suknjič v zgodovini moške mode sploh ugledal luč sveta? Zaradi konjev oziroma udobne ježe, odgovarja zgodovina oblačenja. Najprej je bil frak jahalni suknjič, spredaj segajoč do pasu, zadaj podaljšan do kolen. V tem delu so krojači s škarjami tudi visoko zarezali, razporek pa je pomagal jezdecu, da se je brez sramotnih zapletov v oblačilo elegantno zavihtel na konja. Takšen frak v modri barvi, z medeninastimi gumbi in rumenim telovnikom, je opevan v Goethejevem Trpljenju mladega Wertherja iz leta l774. Zametki fraka, ki ima začrtano še danes aktualno linijo, vendar z dodanimi širokimi manšetami na rokavih, segajo v čas rokokoja, na francoski dvor Ludvika XVI. Po letu l800 obsedenost z vitkimi pasovi obnori ne le dvorno in meščansko žensko elito, temveč tudi moške, ki zaradi mode steznikov s stisnjenimi trebuhi sicer plitvo dihajo, a uživajo ob pogledu na svoj osji pas, poudarjen še z ekstremno oprijetim frakom, dopolnjenim s telovnikom in srajco z visokim polfazonskim ovratnikom. Poleg fraka k odličnemu videzu sodi tudi predpisano obnašanje, celo drža. Okoli leta 1800 nastane veliko portretov, na katerih moški posnemajo tipično Napoleonovo držo, pri kateri je desnica zataknjena v telovnik fraka. Gesta, o kateri se je veliko ugibalo, pa nikoli uganilo, kaj naj bi pravzaprav pomenila. Frak v črni barvi postane skupaj s cilindrom in sprehajalno palico formalno gosposko oblačilo za vsak dan, po pisnih virih ga pri nas med prvimi nosi tudi France Prešeren. Prešeren se leta l828 vrne z Dunaja v Ljubljano oblečen v frak, ki mu ga je dal sešiti moravski grof Dubsky, pri katerem je služboval. Prešernova sestra Lenka je pripovedovala: »Blago tiste suknje je bilo tako lepo, da tacega do takrat sestre v Vrbi nismo videle še nikoli.« Srajce pri fraku v Prešernovem oziroma bidermajerskem obdobju so bile bele z visoko zavihanimi ovratniki, pod katerimi so ovratnice zavezovali v umetelne pentlje. Rudolf Endlicher je povedal, da je bil Prešeren po nesrečni ljubezni do Julije Primic vselej oblečen v črno, frak pa je nosil pozimi in poleti tako dolgo, »da ni bil več dostojen za tako velikega pesnika in modrijana«. S tem je mislil tudi na novo modo krajših repov na frakih, za katero pa Prešernu ni bilo mar.Okoli leta l850 stane frak na Slovenskem 40 goldinarjev, polovico takratne dobre mesečne plače gimnazijskega profesorja. Za mnoge predmet prestiža, za nekatere predmet posmeha.Benkov Tone leta l851 za časopis Novice komentira: »Preklani fraki (škrici), ki okoli nog mahajo, niso narodske obleke; te so začeli Slovenci od ptujcev (tujcev, op.p.) posnemati. Pravi Slovenec se tim kozje repcem posmehuje.«V drugem rokokoju, po letu l850, postane frak formalna oprava za slovesne prireditve, kot je obisk gledališča, opere, baleta... Dobi ime »white tie« in nositi se sme le po šesti uri zvečer. Ločeno od srajce se razvije srajčni ovratnik »očetomorilec«. Morda zaradi navzgor obrnjenih in močno poškrobljenih konic ovratnika, ki zahtevajo previdno obračanje glave. S tem pa pripomore k ravni, aristokratski drži. Protokol obnašanja v fraku je strogo določen, vsaka odstopanja od galantne uglajenosti pomenijo domala škandal. Škandal, ki še dolgo odmeva med francosko elito, se zgodi v pariški operi na premieri pred božičnimi prazniki. Pretep v frakih je naslov platna, ki ga leta l889 ovekoveči impresionistični slikar Jean Beraud, prikazuje pa množico gospodov v frakih, ki opazujejo »soočenje pesti« prevaranega moža in ljubimca. Šokanten kontrast uglajenega oblačenja in neuglajenega obnašanja fraku zamaje ugled in mu pritakne izraz pingvinsko oblačilo. »Hočem frak brez preklanega pingvinskega repa,« konec devetnajstega stoletja v ameriškem Tuxedu ukaže svojemu krojaču tobačni magnat Pierre Lorillard IV. In rodi se izpeljanka fraka, ki s kulturnih prireditev prodre tudi na plese in zabave v elitnih klubih. Tuxedo ali kadilni jopič postane večerna moška obleka, primerna tudi za pomenkovanje ob konjaku in cigarah. Od 20. stoletja naprej živi frak le za najbolj slovesne prireditve, diplomatske sprejeme, nosijo ga simfoniki, igralci v plesnih predstavah, kabaretih… Še vedno pa ostaja kralj moške garderobe. Kljub kontroverznemu kroju z dvema preklanima repoma in vzdevku pingvinski suknjič. ralj moških oblačil, frak. Zakaj je najbolj imeniten, spoštovan in obenem zasmehovan suknjič v zgodovini moške mode sploh ugledal luč sveta?