Kot lahko ljudje izbirajo med različnimi slogi oblačenja (na primer, formalna obleka, službena obleka, obleka za prosti čas), lahko izbirajo tudi med različnimi vedenjskimi vzorci, ki so odvisni od okoliščin. Morda imate svojo najljubšo srajco ali hlače, pa tudi najljubši način vedenja. Toda namesto da bi se v vseh situacijah vedli enako, se prilagajate, ko se spremenijo okoliščine. Morda vam bo pomagalo, če boste štiri namene najprej prepoznali v sebi in ugotovili, kako se povezujejo z vašim vedenjem v različnih situacijah. Potem boste laže razumeli druge.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kot kot podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
izbirajo izbirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
med med predlog; orodnik
različnimi različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
slogi slog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
oblačenja oblačenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
formalna formalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
obleka obleka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
službena služben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
obleka obleka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
obleka obleka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
prosti prost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izbirajo izbirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
med med predlog; orodnik
različnimi različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
vedenjskimi vedenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
vzorci vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odvisni odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
okoliščin okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Morda morda členek
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
najljubšo ljub splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, tožilnik
srajco srajca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
hlače hlače samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
najljubši ljub splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vedenja vedenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Toda toda priredni veznik
namesto namesto predlog; rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
situacijah situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
vedli vesti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prilagajate prilagajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spremenijo spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
okoliščine okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Morda morda členek
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomagalo pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
če če podredni veznik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
štiri štirje glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
namene namen samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
najprej najprej splošni prislov; presežnik
prepoznali prepoznati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
in in priredni veznik
ugotovili ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
povezujejo povezovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vašim vaš svojilni zaimek; 2. oseba, moški spol, ednina, orodnik, množina svojine
vedenjem vedenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
situacijah situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
laže lahko splošni prislov; primernik
razumeli razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
druge druga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Kako ravnati z ljudmi, ki jih ne prenesete
avtor: neznani avtor