flLagal si. Nisi ji naravnost in dokončno povedal.« flTudi kadar ji kaj povem naravnost in za vse čase, ne verjame. Misli s svojo glavo. Taka je.« To je zvenelo skoraj kot pohvala. flTudi jaz kdaj pa kdaj mislim s svojo glavo,« se je pohvalila Simona, flpa čeprav mi nihče ne verjame in se tudi ti smejiš, ampak če kaj cenim pri ljudeh, je, da mi govorijo naravnost v obraz in golo resnico! Lažnivcev imam že vrh glave dovolj! Sovražim in preziram jih! Zmečkala bi jih s peto! Kot črve!« Ni ji razlagal o ženskah, ki so leta in leta žrtev mimoidočih. Ni je dražil s pripovedjo, kako je neizmeren ponos mladenke, ki jo vsakih pet minut na cesti kdo popolnoma neznan vpraša kaj prav nedvoumnega. Kaj prav zares poglobljenega! Še pred nekaj leti se Moniki ni moglo zgoditi, da bi se sprehodila med Pošto in Tromostovjem, ne bi za njo tekla vsaj dva mačota. Boris je razmišljal, da mogoče Monika zadnje čase v formalnih oblekah in s poslovnim kovčkom vzbuja nekoliko strahu, da se število norcev, ki ji mežikajo in tekajo za njo in se delajo, da so zaljubljeni kot Prešeren, nekoliko zmanjšuje. No, da, skokovito zmanjšuje. Razgovor je zastal. Tekmovalna strast se je izpela. Tako ni šlo nikamor. Ona je razmišljala o svoji debelušni prijateljic Nadji, on pa o svoji prelepi in dragi in dragoceni Moniki, partnerici zadnjih dveh let. Hotel je že reči: flNe veš, kako lepo je imeti prijateljico, kadarkoli imaš čas, pokličeš, morebiti ga ima tudi ona, uskladita urnike za naslednja dva ali tri dni, potem je