Na srbskem trgu kapitala je še zelo veliko prostora - poleg delnic blizu 400 privatiziranih podjetij na borzi še ne kotira niti eno zasebno podjetje , ki bo lahko na borzi poiskalo denar za lastne naložbe. »Pričakujemo, da se bodo letos prva srbska podjetja izpostavila oceni trga,« sodi Rakočević. Za zdaj se vsi zanašajo na predrage kredite neprožnih bank, ki slaba tri leta po uvedbi modernih bančnih predpisov v Srbiji še same nimajo zanesljivih primerjalnih meril. Srbija pa mora najprej modernizirati in izpopolniti zakonodajo , saj sedanji »togi in omejevalni« predpisi ovirajo razvoj finančnega trga. »Dejstvo, da Srbija nima zakona o investicijskih skladov, je dovolj zgovorno. Šele ko bo vse na svojem mestu, bodo nastale razmere, v katerih bo lahko kdo, ki ima zamisel, ne pa tudi denarja, začel svoj posel in morda doživel zgodbo o uspehu,« meni Rakočević. Beograd in drugi V glavnem smo prikazali zgodbo, kot jo zaznamo v Beogradu, ki je resda stičišče vseh poslovnih interesov v Srbiji , celo če je njihov sedež drugje. In kako je drugje? Če pogledamo po regijah, lahko rečemo, da je Vojvodina uspešna, tu je več denarja in več uspešnih podjetij - prehrambnih, storitvenih in finančnih - kot na primer v vzhodni Srbiji. V osrednji Srbiji »prestolnica« Šumadije Čačak velja za mesto, ki neguje podjetniško kulturo in je sedež zastopnika Škode, podjetja Cini, ki že tri desetletja izdeluje industrijske termodinamične naprave. V bližnjem Arilju deluje podjetje BlueStar, ki s tajvanskim partnerjem izdeluje računalniške čipe in TFT-monitorje. Novi Pazar v Sandžaku že od nekdaj velja za središče tekstilne industrije, tako z lastnimi kot tudi »sposojenimi« (brez vednosti lastnika) blagovnimi znamkami, kot so Kasaba, Levi's, Wrangler, Diesel in druge. Finančne storitve so skoncentrirane v Beogradu, Novemu Sadu in Nišu, toda na stotine zasebnih kooperantov deluje ob velikih sistemih v Kragujevcu, Vojvodini, Šumadiji in južni Srbiji . V poslovnem iskalniku Aladin na naslovu http://www.aladin.co.yu/srbija/kategorije.html je razvrščeno po razredih na tisoče podjetij. »Srbija ima še možnost« Srbi večinoma s pesimizmom zrejo v prihodnost. Restriktivni ukrepi in napovedi, da se bo letos začelo prestrukturiranje velikih sistemov z množičnimi odpuščanji delavcev , dodatno vzbujajo strah. Zato ni preveč pozornosti vzbudila novica, da od novega leta veljajo novi predpisi, s katerimi je čas za registracijo podjetja in začetek poslovanja skrajšan z več kot 70 na približno 10 dni, ob zmanjšanih stroških in davčnih olajšavah za delodajalce za vsakega novega delavca. Morda bo to postalo širše zanimivo, ko bo brez sedanje, pogosto fiktivne zaposlitve ostalo več kot 100.000 ljudi iz tako imenovanega »tehnološkega presežka« v javnem sektorju . Po eni strani bodo odpuščeni gotovo protestirali in spet blokirali ceste. Po drugi bodo morda nekateri med njimi poskušali združiti svoje delovne izkušnje z novimi finančnimi instrumenti in ustanoviti svoje podjetje. »Menim, da imajo takšni ljudje kljub objektivnim težavam največje možnosti, večje od tistih, ki se bodo tega domislili ali bodo zbrali pogum pozneje,« pravi Senzalov analitik Esad Zaimović. Po njegovi sodbi bo prihajajoče filtriranje srbskega gospodarstva z zamudo in toliko bolj boleče končno prineslo spodbudo pravemu podjetništvu . »To je neizogibno. Ne sme biti več odlašanja zaradi apatičnih in malodušnih ljudi, ki čakajo, da se bo nekaj zgodilo in se zadovoljujejo z uborno miloščino, ki jo dobivajo od države.« Pozitivni učinki uvajanja reda in prestrukturiranja bodo po začetnih težavah hitro vidni. Dosedanje stanje je bilo kamen okrog vratu gospodarstva, naj bo javnega ali zasebnega, malega ali velikega. Poslovno pobudo mora vendarle spodbuditi in spremljati država, četudi pod pritiskom. »Z ustanovitvijo močnega podjetniškega lobija, takšnega, kakršnega danes nimamo, in izoblikovanjem javnega mnenja se lahko poslovno ozračje precej spremeni. Državo je treba prisiliti, da konča sedanjo prevlado tajkunov, ki jih gospodarska politika ne zanima, saj svoje interese uresničujejo mimo zakonov. Skrajni čas je, da nekaj ukrenemo. Srbija ima še možnost. Niti pomisliti ne smem na to, kaj bo, če je ne izkoristi,« svari Zaimović.