Pariški preiskovalni sodnik, ki se je zatem osredotočil prav na ta »obsojanja vreden manever«, preiskave sicer še ni zaključil. Toda zadeva je za tabor Chiracovih golistov vse prej kot nedolžna. Gre za mnogo hujšo afero od tiste s »fiktivnimi zaposlitvami« strankinega kadra v mestni in državni upravi, ki ni potegnila v blato le cele vrste golističnih veljakov z bivšim premierom Alainom Juppéjem na čelu (in jih obdolžila nezakonitega financiranja stranke), marveč je nekaj blata vrgla celo na samega predsednika Chiraca. Oprati se samo s temeljito revizijo volilnih seznamov - to namreč predlaga uradni kandidat za pariškega župana Philippe Séguin - zdaj najbrž ne bo več mogoče. »Umazanija«, kot je te dni zapisal komentator Le Monda, tokrat zadeva volitve, torej samo jedro demokracije. Zato se Jacques Chirac - imuniteta gor ali dol - to pot gotovo ne bo mogel odeti v molk, kot se je lahko ob aferi »fiktivne zaposlitve«. Nekateri mu te dni celo javno svetujejo, naj se za božjo voljo čimprej opredeli.