Predsedujoči je priči očital, da so se zelo potrudili v odmevnem, a manjšem "primeru Grubelič", premalo pa, ko je šlo za Elan. Podbevšek je menil, da so naredili vse, kar je bilo mogoče narediti, in trdil, da je verodostojna in pravno nesporna dokumentacija le tista, ki jo pridobijo kriminalisti v podjetju, s pomočjo ministrstva za pravosodje ali s pomočjo sodišča. Nikoli ni verjel, da bi bil imel Koder dokumentacijo na Brezjah. Na vprašanje, ali kaj ve o nakupih helikopterjev za RSNZ, je priča menila, "da je možno, da so nekaj dokumentacije zasegli". Tudi finančne povezave med Elanom in Ljubljansko banko (Metod Rotar) v zadevi Agrokomerc naj ne bi vplivale na poslovanje Elana (Pukšič se je ujezil in menil, da imamo zato sanacijo bank, saj "pridni Slovenec vse plača"), priča pa je potrdila obstoj seznama tistih, ki so dobili stanovanjska posojila Elana, ne da bi v njem "združevali delo". Na seznamu (objavila ga je Mladina) naj bi bili tudi ljudje iz "prve vladne garniture". Bojan Podbevšek je, ne da bi bil vprašan, pojasnil, da so v Elanu dolga leta izdajali fiktivne fakture, povečane tudi za 40 odstotkov, zato, da so dobili višje izvozne premije. Dejal je, da Elan že od leta 1985 na trgu ni dosegal pravih cen, da bi lahko kril stroške. Tako se je izguba večala, najemali so draga posojila, preplačali devize, tudi cerkvene, polnili Kodrove črne račune v tujini, vse skupaj pa je bilo "velikopotezno blefiranje" na vseh ravneh.