V primeru "kranjske žehte" tako ni trenutno nihče v priporu. Tudi v drugem primeru pranja denarja, s katerim sta se zadnje čase ukvarjala UPPD in posebna skupina tožilcev, so si udeleženci začrtali podoben scenarij. Zadeva je pritegnila pozornost urada takrat, ko je slovenska banka sporočila, da gre za sumljive denarne transakcije. Januarja letos je bila tako spet na nerezidenčni račun, tokrat romunskega podjetja, iz Italije nakazana milijarda lir, denar pa je brž po tistem romal na zasebne bančne račune. Uradni namen nakazil naj bi bil zastopniška provizija, čeprav se je kasneje pokazalo, da romunsko podjetje sploh ni poslovalo in se je ukvarjalo le z izdajanjem fiktivnih faktur. Urad je v postopku ugotovil, da je na nerezidenčni račun že leta 1996 prispela milijarda italijanskih lir, ki je bila takoj nato transferirana na tri račune zasebnikov (na račun lastnika romunskega podjetja ter na dva računa lastnikov italijanskega podjetja). Tudi v tem primeru - oprani sta bili 2 milijardi lir oziroma 2 milijona mark - izhaja denar iz davčnih utaj in kaznivih dejanj ponarejanja listin. Romunsko podjetje, ki ga je z ustanovitvenim kapitalom 1.000 dolarjev ustanovil Italijan, se je s podobnimi nečednostmi ukvarjalo že leta 1995 v Avstriji.