Okej, pa poglejmo, kako pomembna, iskana, opazna in klasična je bila nekoč Juga, ta geostrateški unikat. Kam naj pogledamo, če hočemo vedeti, koliko je bila ura? Da ne bomo preveč brcali v prazno, se zapičimo v vohunske romane. Zakaj v vohunske romane? Iz preprostega razloga: ker je bila Juga geostrateški unikat, se ji internacionalni vohuni niso mogli izogniti. Ja, komaj so čakali, da bodo lahko šli v Jugo. Juga je bila za internacionalnega vohuna nagrada! Bolje rečeno - Juga je bila zanj zaradi svojega ekskluzivnega in nenadjebljivega geostrateškega bogastva prava "dežela priložnosti". Vohun, ki je hotel narediti kariero, v življenju uspeti, rešiti svet in najti srečo, je moral nujno v Jugo. Pa poglejmo, kaj ima v zvezi s tem pripomniti Eric Ambler, kralj vohunskega romana. Vzemite njegov sloviti roman Judgement on Deltchev. Kje se dogaja? V sosednji, neimenovani, fiktivni državi, ki še najbolj ustreza opisu Bolgarije. Nič ni z Jugo. Pa vzemite roman Uncommon Danger: dogaja se v srednji Evropi ... vse tja do Juge, v katero pa ne vstopi. Ja, spet ni nič z Jugo. Še huje, prava žalitev - v romanu The Care of Time bežijo čez Avstrijo proti jugoslovanski meji, ko pa tja dospejo, se le preprosto obrnejo. Beži! Kakšna Juga neki! V Jugi nimajo kaj početi. In pazite tole: v romanu The Schirmer Inheritance se v Jugoslaviji znajdejo kar nenadoma - pomotoma. O, šit - kaj počnemo tu? Beži! V Amblerjevi klasiki The Mask of Dimitrios, ki se dogaja pred 2. svetovno vojno, še v času prve Juge, ki je navdihnila tudi film Osumljenih pet, je samo navidez drugače. Angleški pisec kriminalk Latimer išče velikega negativca Dimitriosa, ki je uradno mrtev, v resnici pa naj bi bil še vedno živ (a la Keyser Soze). Priložen je tudi spisek njegovih silnih zločinov: