Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopnega organa strinja in povzema njegove ugotovitve in navedbe relevantnih določb ZDDV in PZDDV, v okviru katerih se lahko popravi izstopni DDV (21. člen ZDDV in 64. člen PZDDV), na katere se je prvostopni organ pravilno skliceval. Na podlagi navedenih določil je popravek izstopnega DDV dopusten šele v obdobju, ko izdajatelj računa prejme obvestilo od kupca oziroma naročnika, da je le ta popravil (znižal) vstopni DDV. Za vse popravke, ki so dopustni je natančno predpisan postopek izvedbe. Najprej kupec oziroma naročnik zniža vstopni DDV, obvesti pisno o tem prodajalca in nato ta šele v obdobju, v katerem prejme tako (pisno) obvestilo, sme znižati izstopni DDV. V primeru popravkov izstopnega DDV(IDDV) tudi kadar določene vrste popravkov (npr. napačno) zaračunanega DDV ZDDV eksplicitno ne predvideva oz. ureja, je potrebno smiselno upoštevati pravno ureditev Evropske skupnosti (6. Direktiva sveta) in relevantne odločitve Sodišča ES (enako sodba VS RS I Up 1183/2003-3 z dne 30. 5. 2006). Pri tem navaja sodbo Evropskega sodišča (C-454/98 v zadevi DDV od fiktivnih poslov), kjer Sodišče ES ugotavlja, da 6. Direktiva ne vsebuje določb o popravljanju napačno fakturiranega DDV s strani izdajatelja računa, ter da določa le pogoje za popravek odbitek vstopnega DDV na ravni osebe, ki je prejela blago ali storitev in da sama država članica mora postaviti pogoje, pod katerimi se lahko napačno fakturiran DDV popravi. V okoliščinah, ko je izdajatelj računa v celoti in pravočasno odpravil tveganje izgube davčnega prihodka načelo nevtralnosti DDV zahteva, da se napačno fakturiran DDV lahko popravi in da država članica tovrstnega popravka ne sme postaviti v odvisnost od tega, ali je izdajatelj računa ravnal v dobri veri. Zato bi po mnenju pritožbenega organa tožnik smel popraviti napačno zaračunan izstopni DDV, vendar šele v tistem davčnem obdobju, ko bi kot izdajatelj računa v celoti pravočasno odpravil tveganje izgube davčnega prihodka in da mora tožnik najprej na novo urediti pravno formalne odnose oziroma razmerja z najemniki in šele na podlagi novih listin, ki bodo pri tem nastale, sme popraviti izstopni DDV, ki ga je sam obračunaval in izkazoval v obračunih DDV-O v skladu s pozitivno zakonodajo. Dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožnik odpravil tveganje izgube davčnega prihodka že v spornih davčnih obdobjih (april, maj in junij 2005) oziroma v času vložitve obravnavane zahteve, pa tožnik ni predložil. Zato v obravnavanem obdobju ni izpolnjeval pogojev pozitivne zakonodaje za popravek izstopnega DDV.