Ja, ja, zdaj je jasno: za Kilmerja bi bilo bolje, če bi ostal v seriji Batman. Serije Svetnik očitno ne bo nikoli, razlogi za to pa so različni. Prvi je vsekakor Kilmer, ki ima hud kompleks Marlona Branda, ali natančneje, Kilmer igra tako indolentno afektirano kot Brando dva dni po tem, ko so mu rekli, da je največji igralec na svetu. Šur, Kilmerju ni nihče rekel, da je največji igralec na svetu. In mu tudi nikoli ne bo. Še pred ogledalom se obnaša tako, kot da v njem vidi Branda. A ne le kompleks Marlona Branda, Kilmer ima očitno tudi kompleks Aleca Guinnessa: kot dobri stari sir Alec namreč impersonira trumo fiktivnih likov (vsakič si da ime po kakem svetniku), jep, med drugim tudi Radeta Šerbedžijo, nemškega geja, poeta in ruskega komisarja, ne ve pa, da igralec, ki ima tako malo distance do sebe kot on, kot impersonator preprosto ne funkcionira. In ironično, Kilmer igra prav tak lik, specifično - Svetnik alias Simon Templar ni več navihani, igrivi, prostodušni, gentlemanski vlomilec, ampak človek s hudo, pekočo, peklensko travmo. Zrasel je namreč v katoliški sirotišnici, ki je bila še najbolj podobna sadističnemu popravnemu doma iz Sleepersov: jep, Roger, Svetnik ni zdaj nič drugega kot Oliver Twist, ki je gledal Jamesa Bonda in mu hoče dati zdaj malce svojega inputa. Le v Rusiji je mogoče akcijskega junaka še nadgraditi. Tu ni nemogočih misij. Le v Rusiji se namreč magnati prevažajo z javnim transportom.