Mednarodni vohuni, prevare in dvojne prevare, zarote, neusmiljena igra med svetovnimi velesilami in neizbežni davek, ki so ga morali plačati vpleteni, so sestavine ene najbolj dramatičnih zgodb sodobne zgodovine, zgodbe o CII med hladno vojno. V scenariju Obveščevalne službe se resnični dogodki prepletajo z izmišljenimi, fiktivni liki pa se srečujejo z ljudmi, ki so v resnici živeli. Scenarist Ken Nolan, ki je Littellovo knjigo predelal v scenarij, se je sestal s pisateljem, ker ni vedel, kateri izmed številnih likov v knjigi so resnični in kateri izmišljeni. A tudi po lekciji iz zgodovine ni postal strokovnjak za obdobje hladne vojne, saj je imelo v tistih časih vse preveč ljudi dvojno identiteto, meje med dobrimi in slabimi so bile zabrisane, resnico pa poznajo le redki. Tako na primer ni znano, ali držijo trditve, da je bil vodja protiobveščevalne službe paranoičen in da je njegovo prepričanje o dvojnem vohunu zaslužno za krizo v CII. V miniseriji najdemo znana imena tako pred kamero kot tudi za njo, saj so si producentske dolžnosti delili neustavljiva brata Ridley in Tony Scott ter John Calley (Da Vincijeva šifra). Snemanje je potekalo pet mesecev na treh celinah: v kanadskem Torontu, v Budimpešti in v mestu Anasco v Portoriku, kjer so posneli prizore invazije na Prašičji zaliv. Še zanimivost: prav v času, ko so v Budimpešti snemali prizore madžarske revolucije, so tam potekale proslave ob 50. obletnici tega krvavega dogodka. To je poskrbelo za posebno razpoloženje v snemalni ekipi. Za povprečne Američane je bila Obveščevalna služba najbrž nekoliko prezahtevno gledanje, zato miniserija ni ravno podirala rekordov gledanosti, nesporno kvaliteto pa so ji v en glas priznali kritiki; to kaže tudi vrsta nominacij za nagrade, med drugim za zlati globus.