»Telefoni so res moja prava strast,« razkriva Nace. »Fiksni telefon smo v naši hiši sicer dobili bolj pozno, a ko smo ga končno imeli, sem ga napeljal v prav vse prostore hiše. V svoji sobi sem ga imel tako na pisalni mizi kot ob postelji, napeljal pa sem ga tudi v kopalnico. Človek nikoli ne ve, kdaj ga lahko kdo pokliče, sem rekel. Imam namreč veliko prijateljic in prijateljev, ki podobno kot jaz zelo radi klepetajo po telefonu. In kopalna kad je včasih primeren prostor za to.«
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Telefoni | telefon | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| res | res | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| moja | moj | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina |
| prava | pravi | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| strast | strast | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| razkriva | razkrivati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| Nace | Nace | samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| Fiksni | fiksen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| telefon | telefon | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| smo | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani |
| v | v | predlog; mestnik |
| naši | naš | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, množina svojine |
| hiši | hiša | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| sicer | sicer | členek |
| dobili | dobiti | glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol |
| bolj | bolj | splošni prislov; primernik |
| pozno | pozno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| a | a | priredni veznik |
| ko | ko | podredni veznik |
| smo | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| končno | končno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| imeli | imeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol |
| sem | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| napeljal | napeljati | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| v | v | predlog; tožilnik |
| prav | prav | členek |
| vse | ves | celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik |
| prostore | prostor | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| hiše | hiša | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
| V | v | predlog; mestnik |
| svoji | svoj | povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik |
| sobi | soba | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| sem | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| imel | imeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| na | na | predlog; mestnik |
| pisalni | pisalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik |
| mizi | miza | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| kot | kot | podredni veznik |
| ob | ob | predlog; mestnik |
| postelji | postelja | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik |
| napeljal | napeljati | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| pa | pa | priredni veznik |
| sem | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| tudi | tudi | členek |
| v | v | predlog; tožilnik |
| kopalnico | kopalnica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| Človek | človek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| nikoli | nikoli | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ne | ne | členek |
| ve | vedeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| kdaj | kdaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| ga | on | osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| kdo | kdo | vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik |
| pokliče | poklicati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| sem | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| rekel | reči | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
| Imam | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
| namreč | namreč | priredni veznik |
| veliko | veliko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| prijateljic | prijateljica | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| in | in | priredni veznik |
| prijateljev | prijatelj | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| podobno | podobno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| kot | kot | podredni veznik |
| jaz | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik |
| zelo | zelo | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| radi | rad | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| klepetajo | klepetati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| po | po | predlog; mestnik |
| telefonu | telefon | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| In | in | priredni veznik |
| kopalna | kopalen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| kad | kad | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| včasih | včasih | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| primeren | primeren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| prostor | prostor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| za | za | predlog; tožilnik |
| to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |