"Glavni problem je v tem, da stanovalci vemo, kakšna je cena in koliko smo porabili, ne vemo pa, koliko bomo plačali, ker Komunala stroške ogrevanja obračunava po svoje," pravi Cipot. Cena za stanovalce, ki so vključeni v daljinsko ogrevanje, je sestavljena iz dveh delov: direktnega in indirektnega stroška, je povedal Anton Benkovič, ki je pri soboški Komunali odgovoren za področje ogrevanja. Pri direktnih stroških gre za ceno energije, ta je določena za megavatno uro na toplotni podpostaji in za toplo vodo. Indirektni strošek je fiksni strošek, to je cena, ki je odobrena od ministrstva za gospodarstvo in je enaka že od lanskega marca, je povedal Benkovič. "Stanovalci pogosto ne razumejo, da nam je država odobrila ceno za megavatno uro na podpostaji," pravi Benkovič. Izmero na toplotni podpostaji razdelijo na stanovalce, vendar pa je seštevek na toplotnih števcih, ki jih imajo posamezna stanovanja, drugačen od tistega, kar kaže podpostaja, ker se nekaj energije vmes izgubi, in to razliko uravnajo s koeficientom. "Tega koeficienta, ki znaša med 1,1 in 1,8, si ne izmislimo, temveč ga izračunamo na podlagi odčitavanja po stanovanjih in je na različnih odjemnih mestih različen," je dejal Benkovič. Možno je, pravi Benkovič, da merilci oziroma toplotni števci v stanovanjih niso umerjeni in ne kažejo točno, vendar morajo zanje po Benkovičevih besedah skrbeti stanovalci, jih po potrebi umeriti ali zamenjati, medtem ko je Komunala dolžna skrbeti za toplotne podpostaje. "Za Komunalo bi bilo idealno, če števcev ne bi bilo in bi izračunavali porabo na kvadratni meter, vendar se stanovalci tudi s takšnim načinom ne strinjajo," je povedal Benkovič. Da je Komunala odprta za predloge stanovalcev, kako najti čimbolj optimalen sistem obračunavanja ogrevanja, je na zboru stanovalcev povedal tudi direktor Komunale Mirko Šabjan.