S pričujočo fotografijo dvojne lune se zveneča imena, ki izdelujejo fotografsko opremo, zagotovo ne bi postavljala pred konkurenco, čeprav je motiv povsem všečen za oči in zaradi na prvi pogled ne povsem jasne vsebine dokaj skrivnosten. Že vse od konca druge svetovne vojne, ko je Zeissova tehnologija nanosa protirefleksnih snovi v notranjost objektiva in na leče prešla v množično uporabo, naj z objektivi višjega kakovostnega razreda skoraj ne bilo mogoče posneti takšnih fotografij. Luna, ki ravno prihaja izza gorskega grebena, dvojčice sredi neba ni dobila zaradi kakšnih posebnih efektov, fotografskih zvijač ali nadnaravnih sil, temveč zaradi odseva v eni izmed leč objektiva, kar pozornemu očesu razkrijejo na glavo obrnjene sence smrek. Odsevi v lečah objektivov bi morali biti po zagotovilih proizvajalcev fotografske opreme že dobrih petdeset let del zgodovine in so zato med današnjimi fotooptiki priljubljeni približno tako kakor meso med vegetarijanci. Miha Podlogar, ki je prijazno pomagal razvozlati skrivnost lunine dvojnice, nam je zaupal, da so takšni odsevi sicer res prej izjeme kot pravilo, vendar se kljub temu pojavljajo. Zanje so občutljivi predvsem objektivi s spremenljivimi zornimi koti (zoomi), ker imajo v drobovju precej več stekla kot fiksni objektivi. P. Z.