"Takrat smo vozili vse. Na sezono smo imeli dva ali tri superveleslalome in dva smuka. Takrat se nikoli nisem počutil smukača. Vsi, ki sem jih prej omenil, so bili hitrejši od mene, še posebej Škrubej, ki sem ga uspel premagati le enkrat. Toda na državnem prvenstvu, ko mi je Dušan Jaunik priskrbel tekmovalne smuči takrat najboljše Švicarke Figini, sem praktično brez pravega treninga postal državni prvak. Takšen uspeh mi je dal potrebno veselje, da sem nadaljeval, in vztrajal, čeprav tedaj še nisem razmišljal o tem, da bi postal smukač. V klubu so mi prigovarjali, naj se udeležujem tekem evropskega pokala v smuku, sam pa sem si želel več tekem v slalomu."