Na naslednje zimske igre je potrebno čakati le dve leti, saj MOK že leta 1986 spremeni ciklus olimpijskih prireditev. Gospodarstvu dvoletno izmenjavanje zimskih in poletnih olimpijskih iger bolj ustreza, za kar ima podjetni Juan Antonio Samaranch seveda veliko razumevanja. Norvežani v prijaznem Lillehammerju poskrbijo za izjemno tekmovalno ozračje, ki se ga navzamejo tudi slovenski udeleženci. Najbolj navdušijo alpske smučarke in smučarji, ki osvojijo kar tri bronaste medalje - Alenka Dovžan v kombinaciji, Katja Koren in Jure Košir pa v slalomu. Mojstrana, odkoder sta doma Dovžanova in Košir, postane eden izmed najbolj olimpijskih krajev, ima statistično eno olimpijsko odličje na 650 prebivalcev. Deset let pred tem je uspešnejša le še švicarska vasica Prato, ki šteje 50 duš. Od tam je doma zmagovalka smuka Michela Figini. V Lillehammerju so sicer najbolj vneti zbiralci medalj prav gostitelji, ki osvojijo 26 odličij, najboljša posameznica pa je spet tekačica Ljubov Jegorova. Rusinja na dveh olimpijskih igrah v dobi kar šest zlatih in tri srebrne medalje, s čimer je najuspešnejša tekmovalka v zgodovini iger. Tri leta kasneje se njena kariera neslavno konča na svetovnem prvenstvu v Trondheimu, kjer jo zasačijo z nedovoljenimi sredstvi v urinu.