Bošnjaki v Sloveniji so v prvi vrsti videni kot migranti iz Bosne in Hercegovine. O Bošnjakih večina Slovencev ne razmišlja kot o muslimanih, čeprav pozna njihovo versko provenienco. Potem je tu ločena zgodba slovenskega orientalističnega dojemanja islama, s katerim so Slovenci indoktrinirani že v osnovni šoli. Zgodovinski in zemljepisni učbeniki, šolska berila, slovensko nacionalno leposlovje in zgodovinopisje učijo o t. i. turških vpadih, kjer se islam enači z ekspanzivnimi teritorialnimi osvajanji in demonizira kot zaostala, ekspanzivna, nasilna in šovinistična religija. Drugi vir informacij o islamu so mediji, ki o njem večinoma poročajo, kadar se kje zgodi kak teroristični napad. Nič čudnega torej, da Slovenci, vključno z mnogimi slovenskimi politiki in intelektualci, islam kratkomalo enačijo s terorizmom in »turškimi« vpadi. V tem kontekstu Bošnjaki, ki izrazijo željo po islamskem kulturnem centru, kar naenkrat postanejo nevarni muslimani, kot da ne bi bili muslimani že od začetka svojega bivanja v Sloveniji pred sedemdesetimi leti. Primer z islamskim kulturnim centrom pravzaprav nazorno kaže, kako nerazčiščene pojme o islamu in muslimanih imajo Slovenci.