Ustavno sodišče pa se je strinjalo s pobudnikoma, da je v parlamentarni preiskavi, v kateri sta bila udeležena, komisija s tem, ko je ocenjevala konkreten pravnomočno končan sodni postopek, prekoračila svoje pristojnosti. Predmet parlamentarne preiskave po oceni ustavnega sodišča ne more biti zakonitost in primernost posameznih sodnih odločb ter sodnih postopkov, sodniki pa v postopku parlamentarne preiskave ne morejo biti zaslišani o vprašanjih, ki so ali so bila predmet odločanja v sodnem postopku. To pravilo pa jasno izhaja že iz poslovnika in zakona o parlamentarni preiskavi, drugačna praksa pa je posledica njune napačne razlage in uporabe. Ustavno sodišče je tudi menilo, da ne drži mnenje pobudnikov, da bi moralo biti zoper akt o odreditvi preiskave zagotovljeno sodno varstvo, ker že ustava sama omogoča dostop do sodišča, če posameznik uveljavlja (poseg v) svoje pravice. Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitke o nepopolni in nejasni ureditvi pravnega položaja preiskovancev v postopku parlamentarne preiskave. Položaja preiskovanca ni mogoče enačiti s položajem obdolženca v kazenskem postopku, po oceni ustavnega sodišča pa niti ni nujno, da je preiskovanec v parlamentarni preiskavi sploh določen, na primer v preiskavi, katere predmet je le ugotovitev stanja na določenem področju.