Če vidni del sebe poimenujemo z besedo telo ali materija, potem je nevidni del naša duhovna plat ali energija. Čeprav je duhovna plat naš nesporni del, o njem ne vemo prav veliko. Besedo energija že prav radi uporabljamo tudi v vsakdanjem pogovoru, vendar jo prevečkrat enačimo z močjo. O njej razmišljamo kot o sili, ki teče skozi naše telo. Predstavljamo si, da je kot reka, ki se pretaka po telesu, nekje bolj, nekje manj, nekje se pred jezom ustavi, drugje poplavi ... Žal pa je takšno razmišljanje preveč preprosto. Res je, da jo je težko dokazati, kot je težko dokazati našo misel. Če se ne izrazimo seveda, nihče ne ve, kaj in kako razmišljamo, nihče ne more prijeti in ne videti naših misli, pa vseeno obstajajo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
vidni viden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
sebe se povratni zaimek; tožilnik
poimenujemo poimenovati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
besedo beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
materija materija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nevidni neviden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
duhovna duhoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
plat plat samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
energija energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Čeprav čeprav podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
duhovna duhoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
plat plat samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
nesporni nesporen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
njem on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik
ne ne členek
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
prav prav členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
Besedo beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
energija energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
že že členek
prav prav členek
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
vsakdanjem vsakdanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
pogovoru pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
vendar vendar priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prevečkrat prevečkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
enačimo enačiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
močjo moč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
O o predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
razmišljamo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
o o predlog; mestnik
sili sila samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
teče teči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skozi skozi predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Predstavljamo predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kot kot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
reka reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pretaka pretakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
telesu telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pred pred predlog; orodnik
jezom jez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ustavi ustaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
poplavi poplaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
razmišljanje razmišljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
dokazati dokazati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
dokazati dokazati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
izrazimo izraziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
seveda seveda členek
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljamo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prijeti prijeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
ne ne členek
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
misli misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
obstajajo obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar