na genetiko, genom in dedovanje in po kateri je gen, predvsem tisti zmagovalni, po Dawkinsu skrajno preračunljiv nosilec preživetja posamezne živalske vrste. Knjiga Moralna žival, ki jo je sredi devetdesetih napisal Robert Wright, ameriški novinar in avtor nagrajevanih poljudnoznanstvenih knjig, prihaja k nam s pol manjšo zamudo, imamo pa jo lahko za nadaljevanje ali tudi nadgradnjo Sebičnega gena. Delo namreč aplicira evolucijsko teorijo na področje medčloveških odnosov in človekovega vedenja na splošno, kar je področje, ki ga pokrivajo t. i. evolucijski psihologi. Ti skušajo v konstrukciji odnosov, od moško-ženskih prek družinskih do družbenih in ob določenih človekovih reakcijah na vplive iz okolja, najti darvinistično evolucijsko logiko, torej pokazati, kako so te – morda na videz nerazumljive – odločitve iz evolucijske perspektive popolnoma racionalne ter usmerjene v lastno ohranjanje in v obstanek vrste. Primer: leta 1989 je evolucijski psiholog David Buss objavil prelomno študijo preferenc glede partnerjev v sedemintridesetih kulturah po vsem svetu. Ugotovil je, da je finančno stanje partnerja za ženske povsod pomembnejše kakor za moške. To pa seveda ne pomeni, da imajo ženske določeno preferenco do bogatih moških, ki bi se oblikovala z naravnim razvojem. Večina lovskih in nabiralskih skupnosti namreč nima kaj prida bogastva in zasebne lastnine. A če so bili v pradavnini dejansko vsi moški približno enako premožni, potem ženske morda prirojeno niso pozitivno pristranske do bogatih moških, temveč do tistih z velikim družbenim vplivom. Pri lovcih se je ugled pogosto enačil z močjo, kot je, denimo, vpliv pri delitvi ulova, v sodobni družbi pa gredo bogastvo, ugled in moč pogosto z roko v roki in so za povprečno žensko privlačne vrednote potencialnega partnerja. Še en, tokrat evolucijski zadetek v polno.