in ob določenih reakcijah na vplive iz okolja najti darvinistično evolucijsko logiko, torej pokazati, kako so te, morda na videz nerazumljive odločitve iz evolucijske perspektive povsem racionalne ter usmerjene tako v lastno ohranjanje kot tudi v obstanek lastne vrste. Primer: leta 1989 je evolucijski psiholog David Buss objavil prelomno študijo preferenc glede partnerjev v sedemintridesetih kulturah po vsem svetu. Ugotovil je, da je povsod finančno stanje partnerja ženskam pomembnejše kot pa moškim. To pa seveda ne pomeni, da imajo ženske določeno preferenco do bogatih moških, ki se je oblikovala z naravnim razvojem. Večina lovskih in nabiralskih skupnosti namreč nima kaj prida bogastva in zasebne lastnine. A če so bili v pradavnini dejansko vsi moški približno enako premožni, potem ženske morda prirojeno niso pozitivno pristranske do bogatih moških, temveč do moških z visokim družbenim vplivom. Pri lovcih se je ugled pogosto enačil z močjo, kot je, denimo, vpliv pri delitvi ulova, v sodobni družbi pa gredo bogastvo ugled in moč pogosto z roko v roki in so za povprečno žensko privlačne vrednote potencialnega partnerja. Še en, tokrat evolucijski zadetek v polno, v eni mojih najljubših knjižnih zbirk.