Soodvisnost je tudi način reševanja težav. Dokler se soodvisni vedejo obsedeno, se jim ni treba ukvarjati z lastnimi čustvi, omejitvami in napakami. Ni se jim treba soočiti s seboj, pri čemer je to, da se ne čutijo, pravzaprav "nagrada" − tako kot pri vsaki drugi zasvojenosti. Nekateri trdijo, da je razlika tudi v tem, da so zasvojeni večinoma moški, soodvisne pa največkrat ženske. Raziskava dr. Carnesa je dokazala, da to ni res. Več kot polovica soodvisnih se je prepoznala v izjavi, da je seks najpomembnejši znak ljubezni. To pomeni, da te vsakdo, ki gre s tabo v posteljo, ljubi. Takšno prepričanje je soodvisne ljudi spodbujalo, da so zapeljevali, sodelovali v seksualnih dejanjih, do katerih jim sploh ni bilo, in uporabljali seks za nadziranje zasvojenega s seksualnostjo. Iz enakega prepričanja so se prestrašili, kadar je bila zasvojena oseba seksualno dejavna z drugimi ljudmi. Seks so enačili z ljubeznijo, seksualno izživljanje (acting out) pa z zapuščanjem; soodvisni ljudje so bili pripravljeni storiti skoraj vse, da bi se izognili zapuščanju. Pripravljeni so se bili odpovedati celo lastni seksualnosti.