Pooblaščenec je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP z dopisom št. 090-200/2010/6, z dne 2. 12. 2010 pritožbo prosilca poslal v odgovor stranskemu udeležencu. Ta je po pooblaščencu dne 13. 12. 2010 Pooblaščencu poslal dopis, v katerem je pojasnil, da je organu dne 24. 9. 2010 posredoval nezaupne verzije prilog k dokumentu št. 0602- 1/2010-4 (priloga naslovljena kot »Posredovanje govornega prometa na oštevilčenje +38643 in +38649«), za priloge k dokumentu št. 0602-1/2010-5 (Zapisnik o pregledu Agencije z dne 8. 6. 2010) pa je pojasnil, da v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, saj so iz teh prilog razvidne tehnične rešitve poteka signalizacije, ki predstavlja konkurenčno prednost stranskega udeleženca, hkrati pa ti podatki predstavljajo tudi poslovno skrivnost pogodbenih partnerjev, zato bi z razkritjem teh podatkov stranskemu udeležencu nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Stranski udeleženec je nadalje pojasnil, da dokumenti vsebujejo tudi podatke o aktivnih telefonski številkah njegovih naročnikov, zato bi razkritje teh podatkov pomenilo tudi nedovoljen poseg v zasebnost le-teh. Stranski udeleženec je najprej povzel navedbe prosilca iz I. točki pritožbe in nato pojasnil, da je na podlagi določb 39. in 40. člena ZGD-1, 11. člena Statuta stranskega udeleženca in 2. člena Pravilnika o poslovni skrivnosti, dne 6. 5. 2010 sprejel sklep, da se kot poslovna skrivnost šteje vsebina odgovora organu z dne 6. 5. 2010 na Poziv za izjasnitev št. 0602-1/2010/1, z dne 8. 4. 2010, ter da se kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca štejejo tudi vse priloge k odgovoru in vse nadaljnje vloge družbe v predmetni zadevi. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovil obstoj potrebnih kriterijev za določitev poslovne skrivnosti, je pa napačno navedel datum posredovanja dopisa s strani stranskega udeleženca. Organ je dne 5. 11. 2010 izdal Sklep o popravi pomote opr.št. 0901-8/2010/10, s katerim je v zadnjem stavku prvega odstavka na strani 3 obrazložitve popravil pomoto v zapisu datuma. Glede na sklep o popravi pomote je pritožbeni razlog prosilca pod točko I. v celoti neutemeljen. V nadaljevanju pritožbe je stranski udeleženec povzel navedbe prosilca iz II. točke pritožbe in pojasnil, da so neutemeljene in skrajno zavajajoče navedbe prosilca, da podatki, ki so označeni kot »poslovna skrivnost«, niso podatki, ki bi imeli določeno gospodarsko vrednost oziroma bi predstavljali določeno prednost podjetja na trgu. Stranski udeleženec je poudaril, da način tehnične rešitve, ki je opisan v predmetnih dokumentih, vsebuje informacije, katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi stranskemu udeležencu povzročilo občutno in nepopravljivo škodo. V primeru dopustitve vpogleda prosilca v dokumentacijo, ki jo je stranski udeleženec označil kot poslovno skrivnost, bi prišlo do neupravičenega vpogleda v zahtevane dokumente konkurenta in s tem do pridobivanja zaupnih podatkov o svojem konkurentu, zaradi česar bi lahko prosilec in ostali operaterji neupravičeno gradili prednost na trgu. Dokumenti v spisu št. 0602-1/2010 pri organu, za katere je prosilec vložil zahtevo, vsebujejo zaupne navedbe, tehnične podatke o načinu opravljanja storitev in poslovno rešitev opravljanja storitev stranskega udeleženca, iz vsebine katerih je razvidno, da gre za poslovno izjemno občutljive podatke. Opis tehnične rešitve, ki jo vsebujejo navedeni dokumenti v spisu št. 0602-1/2010 je plod znanja in izkušenj stranskega udeleženca na trgu oziroma njegov »know-how« in nedvomno pomeni veliko konkurenčno prednost pri opravljanju storitev posredovanja govornega prometa na oštevilčenje +38643 in +38649, zato bi razkritje neupravičenim osebam in predvsem konkurentom stranskemu udeležencu povzročilo občutno in nepopravljivo škodo ter škodilo njegovemu tržnemu konkurenčnemu položaju. Splošno znano dejstvo je, da na trgih elektronskih komunikacij razvoj tehničnih rešitev in njihova poslovna uporaba predstavljajo ključen element konkuriranja, ki zagotavlja stalen in hiter razvoj trga. Sploh pa je nerazumna obrazložitev zahteve prosilca, da tehnične rešitve poteka signalizacije niso podatek, ki bi imele določeno gospodarsko vrednost oziroma bi predstavljale določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. V kolikor je tehnična rešitev poteka signalizacije res tako osnoven oziroma splošen podatek, kot nakazuje prosilec, se je treba vprašati, kakšen je potem namen prosilca za pridobitev teh podatkov. Stranski udeleženec poudarja, da dokumenti v spisu št. 0602-1/2010 vsebujejo tudi podatke, ki so kot poslovna skrivnost varovani s pogodbo o poslovnem sodelovanju, sklenjeno med stranskim udeležencem in njegovim poslovnim partnerjem, zato bi stranski udeleženec z razkritjem zahtevanih dokumentov kršil tudi dogovor o varovanju poslovnih skrivnosti svojega poslovnega partnerja. Predvsem pa je po mnenju stranskega udeleženca pomembno dejstvo, da zahtevani dokumenti (priloge zapisnika organa o pregledu z dne 8. 6. 2010) vsebujejo informacije o aktivnih telefonskih številkah končnih uporabnikov, zato bi razkritje teh informacij pomenilo tudi nedovoljen poseg v osebne podatke naročnikov. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane dokumentacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prosilec sicer v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni zahteval telefonskih številk končnih uporabnikov, vendar bi z razkritjem poslovnih skrivnosti v spisu št. 0602-1/2010 pridobil vpogled tudi v telefonske številke končnih uporabnikov, ki so skladno s stališčem Pooblaščenca osebni podatki (mnenje Pooblaščenca št. 0712- 1039/2007/2, z dne 11. 12. 2007). Takšnih osebnih podatkov pa prosilec skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB-1; v nadaljevanju ZVOP-1) nima pravice obdelovati. V nadaljevanju je stranski udeleženec zatrdil, da so neresnične in neutemeljene trditve prosilca, da stranski udeleženec za zaključevanje klicev na numeraciji 386 43 in 49, tako operaterjem kot potrošnikom neupravičeno zaračunava po bistveno višjih, monopolnih cenah, kot zaključevanje klicev na svoje mobilne numeracije (31, 41, 51). S temi navedbami prihaja prosilec tudi v očitno nasprotje svojim navedbam iz tretjega odstavka točke II. pritožbe, kjer navaja, da je splošno znano dejstvo, »da se klici na Mobitelovi numeraciji 386 43 in 49 zaključujejo pri končnih uporabnikih na Kosovu.« Klici namenjeni uporabnikom operaterja IPKO se res zaključujejo na Kosovu in IPKO je tisti operater, ki določi ceno zaključevanja klicev v njegovem omrežju. Pri klicih, ki jih stranski udeleženec skladno z veljavnimi odločbami organa posreduje proti omrežju IPKO, pa tako kot vsi drugi operaterji na trgu posredovanja klicev zaračuna le maržo, ki v konkretnem primeru znaša 0,01 EUR. Navedbe prosilca, da stranski udeleženec za zaključevanje na oštevilčenje 386 43 in 49 zaračunava bistveno več, kot pa za zaključevanje klicev na svoje mobilne numeracije 31, 41 in 51, so neutemeljene in zavajajoče. Kot je ugotovil že prosilec, se klici na numeracijah 386 43 in 38649 zaključujejo na Kosovu in ceno zaključevanja teh klicev določi operater, v omrežju katerega se ti klici dejansko zaključujejo, v tem primeru je to IPKO. Stranski udeleženec pa skladno z veljavnimi odločbami organa (odločba št. 38221-20/2008-2, z dne 3. 7. 2008, št. 38221-20/2008-4, z dne 1. 9. 2009, št. 38221-17/2007-2, z dne 6. 3. 2007 in št. 38221-17/2007-10, z dne 22. 12. 2008) le posreduje promet proti mednarodni centrali. Z namenom potrditve pravilnosti svojih navedb se je stranski udeleženec obrnil na organ, ki je svoja stališča glede uporabe številskih blokov 386 43 in 49 podal v mnenju št. 3822-9/2010, z dne 8. 4. 2010. Organ je v mnenju nedvomno navedel, da se območji oštevilčenja 43 in 49 ne uporabljata v javnih mobilnih omrežjih za zaključevanje klicev znotraj lastnega omrežja stranskega udeleženca (ampak le za usmerjanje prometa do mednarodne centrale). Organ je v svojem mnenju tudi ugotovil, da so regulaciji trga zaključevanja govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih podvrženi sledeči bloki številk stranskega udeleženca: 31, 41, 51 in 71, ne pa tudi številska bloka 386 43 in 49. Ugotovitve organa v celoti dokazujejo neutemeljenost trditev prosilca v njegovi pritožbi. Stranski udeleženec nima prav nobenega vpliva na določanje cene zaključevanja klicev na Kosovu, zato je očitek prosilca, da naj bi zaradi njegovega monopolnega položaja potrošniki dobivali slabše storitve oziroma plačevali monopolno ceno v celoti neutemeljen. Da so tovrstni očitki prosilca neutemeljeni, je bilo ugotovljeno tudi s sklepoma organa o ustavitvi postopkov nadzora št. 06012-7/2009/14, z dne 2. 11. 2009 in št. 0602-1/2010/6, z dne 27. 7. 2010. Svoje pavšalne navedbe skuša prosilec utemeljiti tudi z dejstvom, da pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence teče postopek, katerega vsebino pa prosilec povsem izkrivlja in prireja svojim neutemeljenim trditvam v tem postopku. Stranski udeleženec je v nadaljevanju povzel navedbe prosilca iz III. točke pritožbe in pojasnil, da gre pri testu interesa javnosti za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ. Dokumenti, katerih razkritje zahteva prosilec, predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca in vsekakor je interes, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost, večji od interesa javnosti za razkritje teh informacij. Glede na vsebino spornih dokumentov nedvomno obstaja močan interes prosilca, da se seznani z vsemi tehničnimi podrobnostmi in podatki, ki odražajo »know-how« stranskega udeleženca in pomenijo njegovo konkurenčno prednost, vendar pa interesa prosilca ni mogoče enači z interesom javnosti. Stranski udeleženec poudarja, da v predmetni zahtevi prosilca ne gre za javni interes temveč le poskus prosilca, da bi neupravičeno prišel do vpogleda v dokumente in pridobil zaupne podatke o svojem konkurentu, kar bi mu omogočilo, da bi neupravičeno gradil prednost na trgu. Razkritje vsebine spornih dokumentov bi pomenilo nedopusten poseg v zakoniti in legitimen interes stranskega udeleženca, da zavaruje tiste podatke, ki odražajo njegov »know-how,« ki je predmet njegovega lastnega razvoja in iskanja ustreznih tehničnih rešitev.