razreda, če vzamemo samo en primer, zagotovo ne moremo enačiti z interesi njihovih neizobraženih in revnih služkinj. Razvojne politike ne vplivajo enako na ti dve skupini žensk. Položaj žensk in njihove vloge določajo prakse, ki se razlikujejo glede na razred. Ženske konstituira kot ženske kompleksna interakcija med razredom, kulturo, religijo in drugimi ideološkimi institucijami in okviri. »Ženske« – kot koherentna skupina – niso ženske izključno zaradi gospodarskega sistema ali politike. Posledica take reduktivne medkulturne primerjave je kolonizacija posebnosti vsakdanjega življenja in kompleksnostnih političnih interesov, ki jih ženske iz različnih družbenih razredov in kultur reprezentirajo in mobilizirajo. Značilno je, da imajo za Perdito Huston ženske v tretjem svetu »potrebe« in »probleme«, toda le redke, če sploh katera, imajo možnost »izbire« ali možnost svobodnega delovanja. Ta reprezentacija žensk iz tretjega sveta je zanimiva, saj pomenljivo prikaže latentno samopredstavitev zahodnih žensk. Temu se je treba posvetiti. Perdita Huston piše: »Ko sem poslušala ženske v tako zelo drugačnih kulturnih okoljih, me je najbolj presenetilo in ganilo, da so bile njihove najbolj temeljne vrednote – naj so bile šolane ali nepismene, iz urbanih ali ruralnih okolij – skupne vsem: gre za pomen, ki so ga pripisovale družini, dostojanstvu in službi drugim« (Huston, 1979: 115). Ali bi Perdita Huston nemara mislila, da so te vrednote nenavadne, če bi poslušala ženske na zahodu? Pri tej rabi »žensk« kot skupine, kot nespremenljive analitične kategorije je problematična predpostavka o ahistorični, univerzalni enotnosti žensk, ki temelji na posplošitvi njihove podrejenosti. Namesto da bi Perdita Huston analitično pojasnila, kako se v lokalnih kontekstih ustvarjajo ženske kot družbenopolitične skupine, ta njena analitična poteza – in predpostavke, na katerih temelji – omejuje definicijo ženskega subjekta na identiteto družbenega spola in popolnoma zaobide družbeni razred in etnično identiteto. Ženske kot skupino najbolj in pred vsem drugim označuje njihov družbeni spol (ki je definiran sociološko in ne nujno biološko) in to kaže na monolitno pojmovanje spolne razlike. Ker potemtakem ženske sestavljajo koherentno skupino, izenači spolno razliko s podrejanjem žensk, moč pa je avtomatično definirana na binaren način: na ljudi, ki jo imajo (beri moški), in na 160