(a) Država in civilna družba Prva različica razlikovanja med javnim in zasebnim v liberalizmu zadeva odnos med civilno družbo in državo oziroma med družbeno in politično sfero. Kakor smo videli v 7. poglavju, so Aristotel in drugi antični politični misleci menili, da sta svoboda in dobro življenje vsebovana v dejavni udeležbi pri izvajanju politične oblasti, ne pa v »zgolj družbenih« dejavnostih (Arendt 1959: 24; prim. slov. prev. 1996: 27). Nasprotno pa sta za liberalce svoboda in dobro življenje povezana predvsem s prizadevanjem za naše osebne cilje in pripadnosti v civilni družbi in je glavna naloga politike varovati naše osebne svoboščine v civilni družbi. To je prva oblika liberalnega razlikovanja med javnim in zasebnim – rekli bi mu lahko »razlikovanje med državo in družbo«, saj javno enači z državo, zasebno pa s civilno družbo. Ne pozabimo, da liberalci dajejo prednost zasebni sferi civilne družbe: liberalci »poveličujejo družbo«, saj menijo, da imajo zasebna (nedržavna) združenja, ki jih posamezniki svobodno ustanavljajo in vzdržujejo v civilni družbi, večji pomen in dajejo večja zadovoljstva kakor prisilna enotnost političnega združenja (Wolin 1960: 363). Prav obratno pa si sodobni aristotelski državljanski republikanci želijo vrnitve starejšega modela, v katerem je bila politična udeležba privilegirano mesto dobrega življenja, družbeno življenje pa le sredstvo za ohranitev političnega življenja. Kje je mesto družini v tem razlikovanju med državo in družbo? Menili bi lahko, da po naravi stvari sodi v zasebno področje civilne družbe, saj je družina eno od združenj, ki jih ljudje svobodno oblikujejo. Toda marsikatera feministka je že opazila, da v večini liberalnih opisov področja družbenega nastaja vtis, da obsega le 543