Leto 2003 naj bi bilo prelomno v svetovni politiki boja proti prepovedanim drogam. Ko so se strokovnjaki v raznih odborih OZN ozrli trideset let nazaj, so priznali, da je cilj: svet brez drog do leta 2008, nedosegljiv. Povpraševanje po prepovedanih drogah se ne zmanjšuje. V želji po dobičku bodo nekateri vedno našli reveže, ki za majhen zaslužek tvegajo in na poljih gojijo mak ali koko ali pa pomagajo pri tihotapljenju tega vročega blaga. Skoraj vse države članice OZN so do leta 1988 podpisale tri konvencije, ki določajo pravila boja proti uporabi snovi s seznama prepovedanih drog. Obljubile so, da bodo preprečevale njihovo uživanje, pridelovanje in predelovanje ter razširjanje. Takrat so bili politiki v OZN navdušeni. Še nikoli se ni toliko držav tako soglasno odločilo za skupen boj. Že kmalu pa so se pojavile velike razlike. Tajska in Savdska Arabija kaznujeta s smrtjo vse, ki jih zalotijo s kakšno prepovedano snovjo, v Južni Ameriki so gospodarsko odvisni od gojenja in prodaje koke, ki jo uživa tudi veliko prebivalcev; v Evropi niso povsod enako strogi do indijske konoplje. V nekaterih državah so zelo zaostrili kazni za razpečevalce, v drugih pa so se kar nekako sprijaznili s tem, da je treba zadovoljiti povpraševanje, saj se bodo nekateri vedno drogirali. Kljub temu da večina držav uradno za varovanje pred škodljivimi drogami porabi veliko denarja, se je v zadnjem poročilu (leta 2003) svetovne organizacije za boj proti drogam lahko samo 15 % držav pohvalilo z zmanjšano porabo prepovedanih drog, v drugih je ta nespremenjena ali se je povečala. Najbolj pri marihuani, sintetičnih drogah - amfetaminih in ekstaziju. Tudi stroge kazni niso veliko spremenile, do zdaj je bilo na svetu zaradi prepovedanih drog kaznovanih 200 milijonov ljudi. In kot ugotavljajo neodvisni strokovnjaki: v konferenčnih dvoranah se vse države zavzemajo za skupni cilj, svet brez drog do leta 2008, v vsakdanjem življenju pa izbirajo različne poti in stranpoti.