V šestdesetih letih je umetnost doživljala velikanski preobrat. Popularni sta postali optična in kinetična umetnost, v arhitekturi je kamen izpodrinila bolj zanimiva kovina, slikarstvo je svojo pozornost usmerilo v igro svetlobe in oblik, cenjeni so bili kipi iz žice, modno je postalo pohištvo iz plastike. Revolucionarne novosti so Paca Rabanneja prežele z željo po ustvarjanju kolekcije oblačil za visoko modo. Leta 1966 je predstavil dvanajst poskusnih oblačil, ki bi jih lahko izdelovali iz sodobnih materialov, kot sta plastika in kovina, za njihovo šivanje pa bi namesto nitke in škarij uporabili klešče in spajkalno svetilko. Nekonvencionalno kreiranje se je nadaljevalo v senzacionalni kolekciji, s katero je Paco Rabanne želel ustvariti modo, ki bi pretrgala vez s tradicijo. Na njegovi modni reviji so prvič v zgodovini po modnih pistah zakoračile temnopolte manekenke, kar je povzročilo velik škandal, hkrati pa so Paca Rabanneja prepoznali kot novo rojeno zvezdo med modnimi kreatorji. “Šolal sem se za arhitekta, zato me privlačijo le čiste linije,” je nekoč dejal Paco Rabanne, ki je za svoje stvaritve nenehno iskal nove materiale, zato pa je manj eksperimentiral z oblikami. V prvi kolekciji je uporabil plastiko, za tem usnje, prihodnje leto kovino in nazadnje mešanico tkanin in kovine. Svoje težke, toge kovinske tkanine iz prvih kreacij je izpopolnil v gibljivo sestavljene obleke, verižne srajce ter nosljive, lahke, zračne kovinske čipke. Poleg ženskih oblačil se je Paco Rabanne lotil tudi kreacij za moške in jih dopolnil z dodatki - kravatami, zapestnimi gumbi, pasovi.