Ljubljančan, v srednjih tridesetih letih, redni uživalec vseh vrst mamil, pravi, da sta obe stvari povezani, tabletke naj bi bile vsako leto slabše in prav zato naj bi jih jedel v vedno večjih količinah. »Vedno se pozanimam, kakšni so E-ji, pa tudi kupim jih pri človeku, ki mu zaupam,« pravi. Ti, ki so na tržišču v zadnjem času, pa naj bi bili »čisto u kurcu«. Še pred leti ga je menda en ekstazi vrtel osem ur, danes pa so petkrat slabši in zato jih poje tudi do osem. Delovanje ekstazija je sam razdeli v tri faze: prva je znana kot flash, v drugi fazi je vse lepo, tretja pa je neprijetna, saj pomeni, da te E spušča. Neki drug Ljubljančan, ki že petnajst let eksperimentira z drogami, pa pravi, da ni problem v tabletkah, ampak predvsem v glavah. Namesto da bi si mladi, ko popušča E, zvili kakšen džoint, ki bi jih ponovno nafleširal, raje vlečejo lajne spida in dodajajo nove količine tabletk. »Pravi otroci potrošniške družbe so. Nikoli jim ni dovolj, ampak bi vedno več.« Graja pa tudi organizatorje množičnih prireditev, ki na glavnih plesiščih namesto kakšne bolj umirjene zvrsti tehna preferirajo najtršo različico »hard minimal«. »Ob takem butanju sploh ne zdržiš brez vsaj treh ekstazijev.«