Pogosto mlada dekleta sploh ne potrebujejo zvodnika, ki bi jim namignil, kako lahko izkoristijo naravne čare in združijo »prijetno s koristnim«. Neredko se tega domislijo kar same. Zaradi denarja in zaradi zabave. Recimo Aleksandra in Tanja (pravih imen nista hoteli izdati) sta enaindvajsetletni punci, ki v Ljubljani pridno študirata ekonomijo. Čeprav jima starši dajejo dovolj denarja za šolanje in bivanje v prestolnici, sta se zavestno odločili za prostituiranje. Pred dvema letoma sta v središču mesta najeli dvosobno stanovanje in začeli delati. » S prijateljicami smo za party iskale slačifanta in smo pač brskale po raznih oglasih v slovenskih revijah. Seveda je bilo bolj borno, a nazadnje smo enega le izvohale. Na žuru je izpadel odlično. Bil je dober plesalec in dobro je izgledal. Kasneje sva se zmenila za pijačo, in ko mi je povedal, koliko zasluži s slačenjem in prostituiranjem občasno je počel tudi to , me je skoraj kap. Veš, kako je, če si študentka v velikem mestu in ves denar, ki ga dobiš od 'ta starih', porabiš za nujne šolske in osebne zadeve?! No, kakor koli že, Matej, tako je bilo temu tipu ime, je predlagal zanimivo sodelovanje in tako se je vse skupaj začelo. On je rihtal stranke, nekaj malega je tudi delal, predvsem pa sva vse opravili jaz in Tanja. Bilo je zabavno, ker smo delali v njegovem stanovanju, ki je resnično luksuzno. Usnjen kavč, ogromna kopalnica pa take fore,« vzhičeno pripoveduje Aleksandra. Prepričana je, da vsi zvodniki niso slabi, nekateri s svojimi dekleti zelo lepo ravnajo. Dajejo jim visoko provizijo, jih vozijo v najboljše restavracije, skratka, vse le ni tako črno, kot se marsikomu zdi. Vse prostitutke menda niso pretepene in zlorabljene … Vseeno so se pota vesele in podjetne trojice kmalu razšla, nadaljuje Aleksandra: »Matej se je želel ukvarjati samo s tem, nama pa to ni ustrezalo. Šola je še vedno na prvem mestu in tako naj ostane. Tako bo definitivno tudi ostalo! O tem smo se razumevajoče pogovorili in vse je bilo 'tip top'. Razšli smo se prijateljsko. Brez groženj, brez izsiljevanja. Še zdaj se včasih dobimo na pijači in zalijemo stare čase. Konec dober, vse dobro, najbolje pa je biti sam svoj gospodar.« Za zdaj jima to uspeva. Aleksandra skrbi za finančni pregled, opravlja ga enkrat na teden, Tanja sprejema telefonske klice, skrbi za urnik in razporeja ter naroča stranke. Pravo malo podjetje, ki po Tanjinih besedah odlično funkcionira: »Na začetku je bila vse skupaj šala. Zdaj jemljeva to bolj resno in ne dopuščava naključij. Vedno preveriva stranko, vzameva denar vnaprej in vedno sva trezni. Prhanje pred storitvijo in po njej je obvezno.« Na začetku so vsi skupaj na veliko eksperimentirali z drogo, predvsem z ekstazijem in s kokainom, zdaj dekleti tega ne počneta več. »Na začetku, po dveh mesecih, naju je čisto 'odpeljalo'. Non stop sva noreli. Saj veš, kako je, dobiš goro denarja, ne veš, kam bi z njim, in si privoščiš vse, kar vidiš. Ko se nisva učili in, hahaha, ko nisva delali, sva nakupovali in zapravljali. Zdaj je to drugače. Vse poteka umirjeno. Norost ni preveč dobra, sploh pa ne za vsako ceno.« Po pestrih izkušnjah se tega dobro zavedata, mladostniška razposajenost bi ju bila kmalu stala zdravja in življenja.