V Evropi 18. stoletja so bila nasprotujoča si mnenja glede uživanja mesa vsak dan na vrstnem redu. Nekaterim so šla že kar na živce: »Ne da bi se zapletal v razpravljanja, ki se mi zdijo precej nekoristna,« je na začetku stoletja pisal Louis Lemery, »menim, da lahko rečemo, da je uživanje živalskega mesa lahko primerno, samo če je zmerno.«48 Te besede so odmev na ostro razpravo, ki je prej ideološke (ali filozofske) kot znanstvene narave. Zdravje porabnikov in neoporečnost živil sta le dva od vidikov splošne razprave v podporo izbiri prehrane, ki vključuje nič manj kot družbeni red in pogled na svet. Uspeh vegetarijanskih doktrin, ki jih v dobi razuma zagovarja toliko mislecev in filozofov (naj v imenu vseh govori Rousseaujevo ime),49 je »razsvetljeno« obudil dodobra preskušene krščanske motive in podobe. Vegetarijanska hrana je hrana miru in nenasilja, pomeni odločitev za »naraven«, preprost in skromen način življenja. Je orodje za pridobivanje telesne lahkosti, ki umu dovoljuje svobodno delovanje in ima nalogo duhovnega prebujenja, kot so govorili krščanski puščavniki in menihi, ter inteligence in razuma, kot pravijo novi asketski filozofi. V omenjenih motivih in podobah ni manjkalo nasprotujočih si in dvoumnih stališč, v katere so vključili še povsem družbeno in politično razsežnost. »Higienski«, »lahek«, »inteligenten« prehranjevalni sistem je hotel biti tudi alternativa staremu režimu (ancien régime) in prehranjevalni kulturi, ki jo je izražal stari režim. Boj proti čezmernosti, objestnosti, »teži« hrane je bil tudi boj »razsvetljenih« plemičev in meščanov proti starim družbenim, političnim in kulturnim oblikam. Močni okusi divjačine ali nenasiten tek po celodnevni ježi so bili prehranjevalno znamenje fevdalnega sistema. Zato so v 18. stoletju tudi tisti, ki so živeli razkošno, podvomili o teh vrednotah, postali so bolj tenkočutni, prefinjeni in občutljivi. Grenke in nasprotujoče si okuse so nadomestili z rahlimi kremastimi omakami, ki so se lepo ujele s hitro spreminjajočim se življenjem novih slojev in z lahkostjo novih ideologij. Krepkega teka in obilja mesa – starih znamenj moči, oblasti in plemenitosti – v družbi niso več enoglasno odobravali.50