NA VSEITALIJANSKI RAVNI JE VPRAŠANJE BEGUNCEV BILO POMEMBNO KOT SESTAVNI DEL PROBLEMA DRŽAVNE PRIPADNOSTI TRSTA IN JULIJSKE KRAJINE, DEŽELA PA JE OB KONCU VOJNE POSTALA TUDI ENO OD TORIŠČ SPORA MED ČLANI ZMAGOVITEGA ZAVEZNIŠTVA, V PRVI VRSTI MED SOVJETSKO SVEZO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. ZDA SO ODLOČILE, DA BODO PRAV TU SOVJETOM VRNILE UDAREC IN JIM JASNO SPOROČILE, DA NE BODO VEČ PRENAŠALE KRŠITEV DOGOVOROV O SKUPNEM UPRAVLJANJU ZASEDENIH OZEMELJ, KOT SE JE ZGODILO NA POLJSKEM (KJER SI JE SOVJETSKA ZVEZA PRIDRŽALA EKSKLUZIVNO PRAVICO UPRAVLJANJA DEŽELE IN JE BILA POLJSKA VLADA V IZGNANSTVU IZKLJUČENA OD OBLASTI). ZATO STA ZDA IN VELIKA BRITANJA ODLOČNO NASTOPILI, DA BI V TRSTU (IN PULJU) PREK ZVU PREVZELE OBLAST OD JUGOSLAVIJE, KI STA JO TEDAJ OBRAVNAVALI KOT NAJZVESTEJŠO ZAVEZNICO SOVJETSKE ZVEZE. O TEM VPRAŠANJU GLEJ VALDEVIT, LA QUESTIONE IN IL DILEMMA TRIESTE. KO JE PREVZELA OBLAST, JE ZVU POSKRBELA PREDVSEM, DA JO JE UTRDILA TER OMEJILA IN NATO POSTOPOMA ODPRAVILA MOČ SVOJEGA DOLGO EDINEGA PRAVEGA TEKMECA ZA OBLAST, PROJUGOSLOVANSKEGA KOMUNISTIČNEGA GIBANJA. BEGUNCI SO BILI V TA NAMEN NEDVOMNO ZELO UPORABNI, VENDAR JE NJIHOVA MNOŽIČNA NASELITEV V TRSTU PRINAŠALA TUDI NEVARNOSTI IN TVEGANJA. ZATO JE ZVU DO TEGA VPRAŠANJA ZAVZELA DVOUMNO STALIŠČE, KI SE JE SPREMINJALO V SKLADU S SPREMEMBAMI V STALIŠČIH, KI STA JIH GLEDE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA ZAVZEMALI SILI, KATERE IZRAZ JE ZVU BILA.