Zmaga v žepu. Zgodba o imenovanju prvega moža Banke Slovenije se je začela razpletati konec oktobra, ko je predsednik republike Janez Drnovšek pozval k zbiranju predlogov o kandidatih za novega guvernerja, ki bo položaj zasedal šest let. Gaspariju namreč šestletni mandat poteče 31. marca. Na Drnovškov poziv sta prišli dve prijavi, s prijavo kandidature pa sta se strinjala Gaspari in član sveta centralne banke Boštjan Jazbec, ki kot docent na ljubljanski ekonomski fakulteti predava tudi monetarno ekonomijo. Drnovšek je tik pred novim letom, 29. decembra, ne da bi prej kandidata povabil na predstavitev in ne da bi se o njiju posvetoval s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagal Gasparija. Še med proslavo ob uvedbi evra se je zdelo, da pri njegovem imenovanju ne bo zapletov. Poleg opozicijskih poslancev iz LDS, SD in SNS so podporo napovedale poslanske skupine treh vladnih strank, Nove Slovenije, SLS in Desusa, le največja, SDS, se o kandidaturi ni želela izreči. Gaspari se je 9. januarja predstavil poslanskim skupinam SDS, NSI in SD. Srečanje s poslanci SDS je trajalo dobro uro in pol, na njem pa je med drugim odgovarjal na vprašanja o pomanjkljivem nadzoru centralne banke nad bančnim sistemom, še posebno glede stečajev hranilno-kreditnih služb in afere banka SIB, ter o hrvaških varčevalcih in dolgovih bivše Jugoslavije. Po naših informacijah že na prvi predstavitvi v tej poslanski skupini ni naredil ravno dobrega vtisa, saj naj bi ga kar nekaj vprašanj precej zmedlo. Podobno se je menda končal nastop pred predstavniki Nove Slovenije. Medtem ko je vodja poslanske skupine Jožef Horvat ob vložitvi Drnovškovega predloga v državni zbor tik pred novim letom napovedal podporo Gasparijevi kandidaturi, pa so po predstavitvi v poslanski skupini 9. januarja sporočili, da bodo z odločitvijo še nekoliko počakali. Horvatove besede so bile očitno prenagljene in verjetno posledica dvoumne izjave njihovega prvaka Andreja Bajuka, ki je na skupni tiskovni konferenci z guvernerjem 29. decembra na vprašanje, ali podpira Gasparijevo kandidaturo, odgovoril, da o tem ne odloča minister za finance. »Menim pa, da je v trenutku, v kakršnem je danes Slovenija, zelo pomembno zagotoviti kontinuiteto pristopa.«