(nadaljevanje) zakon pomanjkljiv, v nekaterih delih tudi očitno protiustaven, nedvomno zaveda. In potem so sledili še popravki amandmajev, in amandmaji na lastne amandmaje in tako naprej. Gre torej za nekaj, kar je v očitnem nasprotju s pravnim redom, kar v ničemer ne bo pripomoglo k več pravnemu redu, ampak ravno nasprotno. Velika verjetnost je, da bo prav zaradi teh pravno nedoločnih, raztegljivih, dvoumnih formulacij in kupa sprenevedanja, ki je v zakonu, zakon kvečjemu še pripomogel k večjemu pravnemu neredu v tej državi. Prav zagotovo pa bo dodatno pripomogel k pojmovnemu neredu, in v uvodnem delu zakona smo želeli doseči na seji odbora omejitev, da bi veljal zgolj, ampak v celoti, za javni sektor. Tudi to je bilo zavrnjeno in zdaj se spopadamo z določbami, ki opredeljujejo postopke oblikovanja komisije po tem zakonu in predvsem glede tega kdo jih imenuje. Tukaj bi opozoril, da zakon, kot je zdaj predlagan, zelo veliko vlogo daje predsedniku države. Po opozorilih vseh ustavnopravnih strokovnjakov, ne glede na to kateremu del političnega spektra pripadajo, že nekaj časa sledijo opozorila, in to je točka njihovega soglasja, praktično konsenza ustavnopravne stroke, da vedno znova dodatna in dodatna nalaganja različnih imenovanj, kadrovskih rešitev predsedniku države že presegajo ustavni okvir. Namreč, po Ustavi je to sicer možno in dopustno, vendar stvari, tako kot so postavljene zdaj, gredo v povsem nasprotni smeri od tiste, ki jo je imel v mislih zakonodajalec oziroma ustavodajalec, ko je pisal novo slovensko ustavo. Kajti, tisti, ki naj bi primarno opravljal imenovanja je po slovenski ustavi parlament. Največji možen nesmisel, ki ga žal prepogosto slišimo tudi v tem prostoru, je da minister ali predsednik države ni politik, in da torej imenovanje, ko enkrat poteka tam čez ni politično imenovanje. Seveda je, ravno tako neposredno voljen, kot je voljen poslanec, in v trenutku ko je oseba voljena na demokratičnih volitvah je seveda jasno, da gre za politika. Tudi predsednik države je politik par excellence, zato seveda ta argument ne zdrži, opozarjam pa na rešitve, ki izhajajo iz slovenske ustave, in ki narekujejo, da je najbolj demokratična pot in tudi najbolj naravna pot v skladu s slovensko ustavnopravno ureditvijo tista, ki poteka preko Državnega zbora, kjer so vse stvari transparentne, kjer so zastopane vse politične opcije - tako pozicija, kot opozicija in kjer je torej prostor za argumentirano soočanje dejstev in predlogov. In s tem ciljem predlagamo, da se prenese postopek imenovanja tja, kamor to sledi iz slovenske ustave - v Državni zbor. Torej, preko pristojnega delovnega telesa oziroma ko gre za postopek razrešitve, preko ustreznega števila poslancev. Nam ni potrebno sprenevedanje, mi nasprotno - želimo učinkov pregon korupcije, mi želimo učinkovit pregon vseh dejanj povezanih s kriminalom in zato zavračamo sprenevedanje.