ga evropskega skupnega trga. Nastanek močnih trgovskih povezav, še posebej med Francijo in Nemčijo, je videl kot zagotovilo za trajen mir v Evropi. O vlogi Velike Britanije je že takrat dejal: »Britanci imamo lastne sanje in lastno vizijo. Smo z Evropo, nismo pa del nje.« S tem naj bi zasejal seme še danes dvoumnega odnosa Velike Britanije do Evrope in njunih skupnih vprašanj. Churchill je tako kot večina njegovih naslednikov vse do danes Veliko Britanijo videl predvsem kot del večne britansko-ameriške naveze, ki se ob vseh pomembnejših globalnih vprašanjih vedno znova aktivira po vnaprej določenem ključu. Po petih letih v opoziciji je Churchill ponovno zasedel premierski stol po zmagi na volitvah leta 1951. Potem ko je nekaj let mirno vladal, se mu je v začetku leta 1955 zdravje zaradi serije kapi hitro poslabšalo in aprila istega leta je nepreklicno odstopil. »Pripravljen sem na srečanje s stvarnikom,« je napol v šali dejal že nekaj let prej, na praznovanju svojega 75. rojstnega dne, »ali je on že pripravljen name, pa si ne bi upal trditi.« Do leta 1963 je še ostal v politiki kot poslanec, potem pa javno oznanil, da se iz nje umika. Winston Churchill je umrl 24. januarja 1965, star 90 let. Toliko državnikov in visokih gostov z vsega sveta, kot se je udeležilo njegovega pogreba, se odtlej ni udeležilo nobenega pogreba državnika.