»Vprašajmo se samo, kakšen je naš odnos do življenja. Nevarno upadanje rojstev, ki ogroža obstoj naroda; izredno visoko število samomorov, ki nas uvršča v sam svetovni vrh; neodgovorni odnos do spočetega življenja, ki se pogosto konča s splavom; zaskrbljujoče širjenje mamil in drugih oblik zasvojenosti vse to kaže, da nimamo zdravega odnosa do življenja, da ga ne dojemamo kot dar in radost, kot izhodišče čudovitih možnosti. K temu pripomorejo tudi družbeni dejavniki, ki jih ni mogoče prezreti. Koliko mladih si ne more ustvariti družine, ker o lastnem domu lahko samo sanjajo, najemnine pa zdaleč presegajo njihove možnosti. Koliko je brezposelnih, ki jim je misel na jutrišnji dan skrb in mora. Koliko fantov sameva na svojih domačijah, ker se dekleta ne marajo poročiti na kmete. S tem se praznijo cele vasi. Medtem pa levica, pod pritiskom zagretih ideologov, uvaja vse bolj permesivno zakonodajo, ki pospešuje javno nemoralo in razvrednoti družino, ki edina zagotavlja prihodnost naroda. V izvoru tega dvoumnega odnosa do življenja je neodgovorno, nezrelo in sebično pojmovanje spolnosti, ki ga propagirajo revije in filmi in se nezadržno širi med mladino. Da ta spolna anarhija navdaja človeka z občutkom praznine in ga vodi do prezira samega sebe, ni potrebno posebej dokazovati. Dokler se na tem področju ne bo nič spremenilo, se tudi naš odnos do življenja ne bo izboljšal.«