Seveda, ampak zakaj ni prišlo prej do kadrovskih sprememb, če bi bil problem v tem? Zgodile so se povsod, menjavali so vse do šoferjev in vratarjev, niso pa naredili ključnih sprememb v nadzornih institucijah! Zakaj? Zakaj bi zamenjali človeka na uradu za varstvo konkurence, če je bil konglomerat Pivovarne Laško kronski dragulj ravno te koalicije. V času ministra Vizjaka je bilo dano soglasje za koncentracijo in prevzem Uniona, in ne pod prejšnjo vlado. Očitno jim je ustrezalo natanko takšno stanje na uradu, da so dosegli cilje, ki so jih takrat hoteli: razprodajo državnih deležev v zameno za kontrolo nekaterih medijev. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v parlamentu ugotavljal, kakšna katastrofa bi bila, če bi Pivovarno Union kupili tujci – uradniki so ta sporočila očitno dobro razumeli. In zdaj so grešni kozli. To vzbuja dvom, ali nadzorne institucije zdaj procesirajo stvari samo zato, ker so donedavne politično-kapitalske naveze razpadle, in ne zato, ker je nekaj narobe. Če je podlaga njihovega dela zakon, kar bi bilo edino prav, potem mora veljati za vse enako, tudi za tiste, ki so še vedno prijatelji vlade. A ni tako! Vlada je prodajala deleže t. i. poštnim nabiralnikom. V tem je tipična usoda pobude Mateja Lahovnika, ko je pred meseci konkretiziral predlog za uvedbo finančne policije. Do danes smo dobili samo dvoumen odgovor: proučujemo, načelno smo za … Zakaj imajo očitno težave z ustanovitvijo finančne policije? Preprosto zato, ker bi ustanovitev takega organa pomenila krepitev – tudi in predvsem od vlade – neodvisnih institucij. Vodja take ustanove bi verjetno težko zahajal v poslansko skupino SDS, kot se dogaja sedaj. Dimitrij Rupel in Milan Zver sta pred kratkim govorila in problematizirala domnevni obstoj t. i. globoke države oz. izvoljene vzporedne oblasti. In kdo so ti sovražniki ljudstva, če uporabim terminologijo iz časov, po katerih se očitno zgledujejo? Sistem delitve oblasti, neodvisne in nadzorne institucije so njihovi nebodijihtreba, kar po vrsti so se jih lotili potem, ko so spremenili parlament v poligon koalicije in preprečevali celo parlamentarne preiskave: predsednik države, varuhinja človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, sodniki, mediji, informacijska pooblaščenka, sodniki … Skratka, na udaru so institucije, ki so mnoge tudi po ustavi ključen garant, da se izvršna veja oblasti ne povampiri. Zato ni mogoče verjeti esdeesovskim metuljem. Morebitni dobri nameni v sodobni demokraciji ne morejo in zato ne smejo nadomestiti sistemskih varovalk. Nekdo mora skrbeti tudi za varstvo pred varuhi, na koncu moramo imeti trdno zagotovilo, da zakoni veljajo za vse enako. Temu služijo ustava, ustavno sodišče, pravosodje in druge neodvisne nadzorne institucije. Opozorila v govoru predsednika države ob dnevu državnosti so bila na tej točki nedvoumna, izjemno pomenljiva in skrb zbujajoča.