Godba Lolite je bila na začetku "kup neorganiziranih idej". Imela je problem s prečiščevanjem sloga. Takšna je bila njena prva kaseta (1989, FV in Lolita), godba pa je razpoznavne obrise že dobivala na prvem vinilnem albumu (1991, FV in Lolita): "To obdobje je bilo po eni strani zelo zabavno, saj smo neizmerno uživali, po drugi strani pa je bila depra, ker stvar ni mogla funkcionirati brez medijev in odziva. V bistvu se je ponovila izkušnja, ki sem jo imel s Srpom, saj nismo bili niti jazzovski niti hardkorovski bend, ampak smo šli svojo pot. Z Izijem sva imela neko skupno idejo in ker mediji tega niso sprejeli, se je zdelo, da je vse skupaj brez veze." Primož priznava, da so bili takrat precej naporen in hermetičen bend z jasnimi pravili igre. Nezadovoljen se je lotil snemanja solo albuma, da bi ubežal in spet igral več melodij. Oglasila se je stara jazzovska avtorska žeja. Cedejko Pieces of Cake (1993, samozaložba) je speljal skupaj s producentskim, organizacijskim in glasbeniškim deležem Nikole Sekulovića (Demolition Group). Pisal je prošnje za sponzorstvo na razna podjetja, dobil denar, financiral snemanje in jo pred tremi leti razprodal. K snemanju je povabil nekaj starih in novih kolegov, naredil nekaj igrivih spevnih komadov, ki jih Lolita igra še danes. "To je bilo zelo naporno za moja kompanjona v bendu. Toda po tem cedeju sem se znebil bremena in steklo je, ker Mirsada in Iztoka nisem več posiljeval s svojimi idejami." Komadi za prvo cedejko Lolite so skupinsko nastajali v majhnem vadbenem placu v Kudu. "S seboj smo prinašali ideje, feelinge. Večina komadov je dokončno obliko dobila po koncertih, na katerih smo vedno preizkušali dva, tri nove. Ambicije, da bom sam prinesel komad na vajo in ga bo bend odigral, sem opustil. To se mi zdi out." Album Bo Pa (1994, samozaložba) s koncertnimi posnetki ponuja Lolito, ki nas je razvadila: nekonvencionalna, razigrana, plesna, trda, lirična, hrupna. Godba tria, ki je tesno skupaj. Bila je začetek ambicioznega načrta, da bojo v petih letih realizirali tri albume z zafrkljivimi dvoumnimi naslovi: Bo pa, Še ni in Je že. "Še ni" je junija 1996 postala Lolipop (KUD FP in Lolita), ki je kot kulminacija te postave zazvenela na Drugi godbi. Ne (še?) na jazz festivalu. Lolita kot bend posebnega kova realizira delovne petletke. "Je že" prihaja letos jeseni. Med zadnjima je ponovno prišlo do sprememb v zasedbi. Vstopila sta trenutno naokrog daleč najbolj impulziven bobnar Marjan Stanić in nadarjena violinistka Jelena Ždrale, ki lokuje v Štefbet Rifih: "Pri tej zadnji postavi z Marjanom in Jeleno je bila dvojna razlika. Bila sta še enkrat mlajša od naju z Izijem. Ampak fascinira me, da se od njiju lahko ogromno naučim. Lolita je tako postala nekakšna valilnica glasbenikov, ki so se v njej oblikovali. Za druge, denimo za sedanjega kitarista Igorja Bezgeta, pa je matični pristan, ki mu nudi določeno oporo." Pri snemanju koncertnega albuma je na violini poprijel bivši Srpovec, Matjaž Sekne. Lolita je spet na prelomnici. Kot gibljivi trio, kvartet in občasno kvintet je širila in dodelovala nov repertoar z bolj ritmično razgibanimi skladbami. Stare so zadihale na novo: "Potreben bo razmislek. Po tem albumu bi lahko z Marjanom in Izijem isto muziko posneli na povsem drug način. Kakšen koncert, zaradi očitnega kontrasta. To je skoraj nujno. Vzpostavil se je nek stik, ki je bil v prejšnjem triu in to kvaliteto bi bilo škoda izgubiti." Primož Simončič prihodnost benda vidi v projektih, ki bi vključevali povabljene glasbenike in tiste, pripravljene na sodelovanje.